OBRAZLOŽITEV:

I. ZAGOVOR OBTOŽENCA

1. Obtoženi je ves čas postopka zanikal storitev očitanega mu kaznivega dejanja. Zaslišan v preiskavi dne 24.12.2014 je vztrajal pri izjavi, ki jo je dne 22.12.2014 podal policistom iz nje pa izhaja, da se je na Kemijskem inštitutu (v nadaljevanju KI) zaposlil v januarju 1982. Najprej je delal pri profesorju Dolarju, kasneje pa je bil prestavljen v laboratorij za analizno kemijo, kjer je bil do konca leta 2009. Ko je odšla doktor Vida Hudnik, ki je bila takrat šefica, je prišel za šefa Bizjak Mirko, nekje leta 1998 in takrat so se pričele zanj težave. Obtoženi je pri tem ocenil, da so težave temeljile na tem, da so bili eni formalisti, drugi pa so želeli delati. Ker sta bila s šefom Bizjakom vsak na svoji strani, se nista ujela. Kasneje je Bizjaka nasledil Ogorevc Božidar in so se te težave in nesoglasja samo stopnjevale. Ogorevc ga je šikaniral, nato je poskrbel za to, da ga je dal na disciplinsko in tudi odrezal od financiranja projektov, ki jih je izvajal. S tem ga je praktično odrezal od dela. Nato so zoper njega nahujskali še sodelavce Ireno Grgič, Hočevar Sama in Van Elteren, ki je tujec, da so podpisali neko izjavo, da je grozen, da ponižuje sodelavce in še več negativnosti. Četrti je bil Bojan Budič, ki je dal ločeno mnenje, ki je bilo milejše, daje pač včasih težak, vendar precej milejše kot je bilo pismo prvo omenjenih. Obtoženi je ocenil, da je bila pravzaprav podlaga za to, da so ga eliminirali. V času odsotnosti zaradi dela na terenu so mu razstavili stroje, raziskovalke, ki so delale zanj, so preselili na hodnik. Nato so ga vrgli iz laboratorija in ga preselili na podstrešje, kjer niso bili primerni pogoji za delo, laboratorij pa je imel štiri nadstropje nižje v kleti. O vsem tem je sam obveščal vodilne ljudi v državi, Kuclerjevo, MORS in druge. Ena od točk za utemeljitev odpovedi je bila prav v tem, da širi neresnice pri financiranju projekta, da dela veliko moralno in materialno škodo Inštitutu. To je bilo leta 2008, ko je dobil odpoved iz krivdnih razlogov. Po njegovem zagovoru je sledil preklic te odpovedi, potem je sledila menjava direktorja Inštituta Petra Venturinija, ki ga je zamenjal Janko Jamnik. Jamnik je bil sprva do njega prizanesljivejši, vendar so se kmalu začeli ponovno stopnjevati pritiski nanj. Razlog naj bi bil v njegovem blatenju Inštituta, pa neke ankete da ni izpolnil in ni želel sodelovati pri prenosu denarja za njegovo mlado raziskovalko Darjo Kotnik. O vsem je sicer obveščal številne naslove, vendar je bil prav to tudi očitek, da s tem blati Inštitut in škoduje ugledu. Podpisnik pogodbe o odpovedi o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je bil Janko Jamnik. Že pred redno odpovedjo delovnega razmerja je skušal z Jamnikom zadevo urediti in se dogovoriti, da bi lahko dokončal nalogo (projektno delo za MORS v zvezi z iskanjem sledov nizkobrizantnih eksplozivov po detonaciji z ionsko kromatografijo). Pri izvedbi tega projekta ga je Jamnik še naprej onemogočal na različne načine, zlasti z omejevanjem do prostora in denarja. Pri tem je Jamnik prepovedal, da bi mašino, ki je bila predhodno razstavljena in ponovno sestavljena v Novi Gorici, pripeljal nazaj na Inštitut, zato jo je vnovič peljal domov na Žaucerjevo 12 z vsemi dokumenti in navedbo, da je amortizirana in da je vrednost mašine nična. Ko jo je po enem letu sestavil na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (v nadaljevanju FKKT) na pobudo profesor Pihlarja, ga je Jamnik kazensko ovadil zaradi suma, da naj bi jo ukradel. Omenjeni postopek še ni zaključen oziroma o čem takšnem sam ni obveščen. Od odpovedi naprej so tekle tudi tožbe, ki jih je sprožil Novič zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Pri tem je izgubil na vseh instancah, vključno na Ustavnem sodišču. Po vseh teh postopkih je bil strašansko razočaran, nato pa je spoznal »kam pes taco moli«, dejansko pa se mu je sesul ves življenjski slog, saj je vso kariero vlagal v to znanje in delo. Obtoženi je ocenil, da so ga izigrali, predvsem Inštitut v povezavi s pravosodjem. Vmes so tekli še drugi postopki, glede njegove neizvolitve v naziv znanstveni svetnik, vendar je to tožbo izgubil na prvi stopnji, nadaljnje postopke pa mu je odvetnik odsvetoval. Za tem se je odločil, da bo o teh nepravilnostih seznanil Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) konec leta 2013 zaradi mobinga in kraje intelektualne lastnine. Dobil je odgovor, da bodo en postopek vodili sami, za drugega pa so mu svetovali vložiti kazenske prijave na policiji. To je upošteval in vložil ovadbo na policiji, nekje spomladi 2014. Na eno od ovadb še ni prejel odgovora, za drugo pa je dobil vabilo na razgovor. Za to je kasneje prišla zavržba s strani tožilstva zaradi zamude roka za podajo ovadbe, ki je 3 mesece. Z nobeno fizično osebo z Inštituta nikdar ni imel sporov, vedno se je obračal na pravno osebo Kemijski inštitut. Sam ne pripisuje odgovornosti nobeni konkretni osebi, temveč meni, daje šlo za vodstveni kader Inštituta.

2. V zvezi z očitanim dogodkom umorom Janka Jamnika pove, da je kritičnega dne zjutraj vstal okrog 6:30 ure, ko si je pripravil kavo, pri tem po računalniku brskal po internetu, to je trajalo do približno 9. ure, ob 11:30 je bil dogovorjen z Meden Igorjem, da bosta šla skupaj v Sežano do župana Terčon Davorina, kjer so se pogovarjali, po pogovoru sta odšla z Medenom v Ajdovščino, se ustavila v pizzeriji, nato nadaljevala pot do nekega vinarja v bližini Vipave, pa šla nazaj v Sežano preko Razdrtega, vse z Medenovim avtomobilom Fiat Multipla. V Sežani je presedel v svoj avto Renault Megan, odpeljala sta se do Medena domov, kjer sta popila kavo, nato pa se je odpeljal okoli 16:00 proti Ljubljani. Ob prihodu domov na Žaucerjevo ulico je pred podhodom sosednjega bloka srečal ženo, ki se je prav tako vrnila iz službe, pred tem je ni videl in ne ve kje točno je parkirala, zagotovo pa njuna avtomobila nista bila skupaj. Skupaj sta šla v stanovanje skozi atrij, hčerka Jera je bila doma, žena je pripravila večerjo in se začela pripravljati na večerno zabavo. Povedala mu je, da gre na Inštitutsko sindikalno zabavo, ni pa povedala kje se bo to odvijalo. Odšla je od doma nekje okoli 19. ure s svojim avtomobilom, hči je bila doma, sam pa se je razkomotil in ni imel več namena iti od doma. Misli, da seje preoblekel v modro trenirko in mikico sive barve. Ležal je na kavču, v dnevni sobi pred TV sprejemnikom, okoli 19:30 ure je hči Jera skozi dnevno sobo odšla ven skozi atrij in mu ob odhodu povedala, da gre na telovadbo. Kako je odšla ne ve, domneva da jo je prišla iskat prijateljica. Tako je ostal doma sam, spremljal TV program, dnevnik oz. pretikal med različnimi programi. Ob 21:30 uri je bila najava večernih poročil na POP TV oz. na A Kanalu, kjer je bila kot udarna tema najavljena novica o streljanju na Viču brez ostalih podatkov. Nekaj po 22. uri seje domov vrnila hči, ki jo je vprašal, če je slišala da so streljali na Viču, pa o tem ni vedela nič. Zatem je šel spat z računalnikom, kjer je preko spleta spremljal novice in ugotovil, da je šlo za streljanje na moškega na Viču, domnevno direktorja Kemijskega inštituta. Kmalu zatem se je okoli 23:30 ure vrnila domov žena vsa prestrašena. Bil je še buden, vprašala ga je, če je slišal, da so ustrelili Jamnika in ji je povedal, da je o tem bral na spletu. Zatem ni mogel zaspati dlje časa, žena pa je odšla v svojo sobo. Glede očitkov njegove vpletenosti v umor pove, da tega ne more verjeti, da se to dogaja njemu. Striktno je vedno zagovarjal delo, poštenje in svoje rezultate, največ je vedno zahteval od samega sebe. Vedno se je postavljal za svoje delo, vendar izključno s pravnimi sredstvi, kar je vidno tudi v dosedanji korespondenci z Inštitutom. Na vprašanje, kdaj je bil nazadnje v območju restavracije Via Bona, je povedal, da tam ni bil nikoli in seje samo peljal mimo na lokacijo Merkurja ali Sokola, kjer je fitnes klub. Nazadnje je bilo to nekako 8 dni nazaj, zagotovo pred nedeljo. Na vprašanje, kdaj je bil nazadnje v trgovini Interspar na Viču je povedal, da je bil tam vsaj enkrat tedensko, kamor hodijo jesti v restavracijo, kdaj je bil nazadnje pa se ne spomni. V zvezi z uporabo mobilnega telefona je povedal, da ima zgolj eno številko, ki jo ima vsaj 4-5 let (041 533 291), uporablja jo tako za telefoniranje, kot tudi za izmenjavo podatkov in surfanje po spletu. Največ stikov ima z Rokom Grecsem, z njegovimi znanci iz stranke SDS Dragom Pircem, pa z Igorjem Medenom in Daliborjem Čotarjem iz Sežane. V zvezi s telefonsko komunikacijo kritičnega večera je povedal, da se te ne spomni, so ga pa o tem že spraševali ob prvem razgovoru (17.12.2014). Takrat je pogledal na telefon in ni opazil nobenega kontakta na svojem telefonu. Na posebno vprašanje, ali je prejel v tistem dnevu kakšno SMS sporočilo z neobičajno ali nenavadno vsebino je povedal, da se česa takšnega ne spominja, prav tako sam ni pošiljal nobenega SMS sporočila. Svoj telefon uporablja zgolj on in ga drugim ne posoja. Pred približno tremi tedni je izgubil v Ljubljani telefon in to prijavil na PP Vič, kjer so ga napotili na Trdinovo. Tam so mu svetovali, da prekliče telefonsko številko, kar je takoj storil in je nato naslednji dan dobil telefon nazaj, saj gaje zgolj pozabil na šanku v Parlamentu. Ni zaznal, da bi v tem času kdo uporabljal njegov telefon. Glede vklopa bazne postaje na območju kraja umora zabeleženega na izpisu njegovega telefona takoj postorjenem umoru, je odločno zanikal, da bi bilo kaj takega mogoče, ker je bil telefon zagotovo doma, kjer je bil tudi sam. V zadnjem obdobju stika z eksplozivnimi snovmi in strelnim orožjem ali strelivom ni imel vsaj pol leta. Nazadnje je bil na strelišču Dum Dum v Gameljnah, enkrat kmalu po novem letu 2014. Takrat je šel plačat članarino, hkrati pa je vzel še 50 nabojev, ki jih je tudi postrelil. Za kakšno vrsto orožja je šlo, se sedaj ne more spomniti, prav tako ne ve katero strelivo je uporabljal. Osebnega orožja koga drugega ni nikoli uporabljal. V zvezi s prisotnostjo delcev, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem v vzorcih zavarovanih na njegovih rokah in laseh, je zagotovil, da to ne more biti v povezavi s streljanjem, saj več kot pol leta ni streljal s strelnim orožjem in so zavarovani sledovi zagotovo nekega drugega izvora. Kot strokovnjak se glede izvora teh sledov ne more opredeliti, saj podrobnosti o ugotovitvah ne pozna, lahko le pove, da kuha oglje in ga melje, kuha milo iz palminovega olja, kokosovega olja z dodatki eteričnih olj, konzervansov na bazi rožmarinovega olja in pa drugo. Prav tako si dela kreme iz glicerina, voskov olivnega olja zaradi hipodermije, dermatitisa dlani. V zvezi z oblačili in obutvijo, ki jih je nosil nazadnje, je povedal, daje nosil črne hlače iz blaga s pasom, ki so mu bile zasežene, čevlje pa nizke rjave barve z grobim profilom, siv pulover, ki je bil zasežen, zimsko jakno črne barve na zadrgo s strganimi notranjimi žepi in zimsko kapo modre barve z napisom. Doma ima oblečeno trenerko modre barve in kratko majico. Pojasnil je, da za streljanje na strelišču posebnih oblačil nima, v zvezi z zaščitnimi sredstvi pri streljanju pa povedal, da uporablja glušnike in očala, ki jih dobi na strelišču. V zvezi z uporabo avtomobilov je povedal, da sam uporablja izključno svoj avto Renault Megane, LJ 19 3ZS, ženin Renault Megane vozita večinoma žena in mlajša hči, on ga ne uporablja. Starejša hči živi na Lavrici in ima svoj avto, ki ga sam ne uporablja. V zvezi s prometno nesrečo, ki jo je imel v letu 2012 v mesecu marcu je povedal, da jo je imel v Koprivi na Krasu, 1 kilometer od njegove vasi. Zaspal je in se zaletel v drevo, pri tem je prišlo do požara in avto Renault Scenic je zgorel v celoti. Takrat so posredovali gasilci, sam je bil pod vplivom alkohola, pri gašenju so opazili, daje na voznikovi strani iz predala v vratih izpadlo več tulcev nabojev, ki so bili prazni. Te tulce je pred tem dobil na strelišču Dum Dum v vedru, kjer shranjujejo izstreljene tulce. Tulce je takrat vzel z namenom analize ostankov polnilnega smodnika, v smislu ugotavljanja sestave sledov, ki nastanejo po detonaciji naboja. To je delal ljubiteljsko, iz radovednosti, saj ga to zanima. Policisti so primer obravnavali in so ga že tam vprašali, če ima še kaj neizproženega streliva zaradi varnosti gasilcev, vendar jim je pojasnil, da takšnega streliva nima v avtu. Ob koncu postopka so mu tudi pojasnili, da ga zaradi tega ne bodo posebej obravnavali, tulcev pa ni prevzel, saj so bili uničeni. Po tem je prijavil še eno raziskovalno nalogo v zvezi raziskave sledov visoko brizantnih eksplozivov na Agenciji za raziskovalno dejavnost, vendar naloga ni bila potrjena. Denar za to raziskavo je že dobil v okviru Inštituta in je z njim že nabavil mašine ionska kromatografija z visoko zmogljivim masnim spektrometrom. Povedal je, da nima nobenih resnejših bolezni, po odpustu iz službe seje podrobno pogovoril z osebno zdravnico, njej je znano, daje njegov oče storil samomor z obešanjem. Ker je precej »jamral«, mu je predpisala Cipralex, ki deluje antidepresivno in ga jemlje dnevno 1 tableto. Od mladosti ima težave s spanjem in si pomaga s tabletami Helex, po potrebi. Drugih zdravstvenih težav nima. Na vprašanje ali je po prenehanju delovnega razmerja na Inštitutu imel kakšne težave s prekomernim uživanjem alkohola je povedal, da ne, razen v primeru opisanega karambola. Bil je tudi na psihiatrični kliniki v Polju takoj po opisani prometni nesreči, kjer so ga napotili na odvzem in analizo krvi, kjer je bilo ugotovljeno, da ima normalno krvno sliko. Za zaključek je povedal, da nikdar ni pomislil na kakršenkoli fizičen obračun s komerkoli, sploh pa nikoli ni krivil Jamnika za nič in meni, da je bil zgolj izvrševalec nečesa kar so mu naročili drugi. Na posebno vprašanje, kdo bi lahko storil ta umor je povedal, da vidi morebiten motiv v pomanjkanju denarja pri mladem človeku, konkretno sinu Dušanke Janežič, ki naj bi v kratkem razbil več boljših avtomobilov in naj bi živel na veliki nogi, po tem pa naj bi mu ta standard padel in bi se maščeval. Zagotovo pa o tem ne more reči kaj konkretnega in gre zgolj za govorice, ki jih je slišal. V zvezi z bolj konkretnim motivom ne more reči ničesar, razmere na Inštitutu pa zagotovo poznajo tam zaposleni mnogo bolje. Vzdušje na Inštitutu je zelo podobno tiraniji, saj naj bi veljalo, da je treba delati kot ukažejo ali pa nič. Meni, da je bil Jamnik premlad za to funkcijo in ni znal prav delati z ljudmi.

< nazaj  naprej >