Uvodni del

Okrožno sodišče v Ljubljani je po okrožni sodnici mag. Špeli Koleta, ob sodelovanju zapisnikarice Anite Čater, v kazenski zadevi zoper obtoženi: dr. MILKO NOVIČ, zaradi kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), po obtožbi Specializiranega državnega tožilstva RS, opr. št. Kt 26004/2014 z dne 16.5.2015, vloženi dne 17.6.2015, po dne 11.11.2015, 18.11.2015, 25.11.2015, 2.12.2015, 9.12.2015, 23.12.2015, 6.1.2016, 13.1.2016, 27.1.2016, 3.2.2016, 10.2.2016, 9.3.2016, 23.3.2016, 5.5.2016, 6.7.2016, 28.9.2016, 23.11.2016, 7.12.2016, 11.1.2017, 1.2.2017, 1.3.2017, 5.4.2017, 12.4.2017 in 13.4.2017 opravljeni javni glavni obravnavi, v navzočnosti obtoženca, njegovih zagovornikov, odvetnika Jožeta Hribernika v Ljubljani, njegove odvetniške pripravnice Monike Poje ter odvetnika Žige Podobnika v Ljubljani in okrožne državne tožilke Blanke Žgajnar, dne 13. aprila 2017 RAZSODILO: Obtoženi dr. Milko Novič sin Božidarja in Milke, rojen 16.1.1956 v Postojni, stalno prebivališče Križ 140, Sežana, začasno prebivališče Žaucerjeva ulica 12, Ljubljana, po narodnosti Slovenec, državljan RS, po poklicu kemik, dr. kemijskih znanosti, poročen, oče dveh otrok v starosti 25 in 20 let, nezaposlen, lastnik dveh stanovanj do ene polovice na naslovu Žaucerjeva 12, Ljubljana in lastnik parcele na Krasu, še neobsojen, ni v drugem kazenskem postopku, v priporu od dne 22.12.2014 do 7.12.2016 ter od 13.4.2017 dalje, je kriv, da je drugega umoril s tem, da mu je vzel življenje, dejanje pa je storil iz brezobzirnega maščevanja s tem, da je dne 16.12.2014 okoli 19:40 ure na parkirišču restavracije Via Bona, na naslovu Tbilisijska ulica 59 v Ljubljani, s strelnim orožjem kalibra 7,65 mm dvakrat ustrelil Janka Jamnika v glavo, ki je zaradi zadobljenih poškodb umrl dne 19.12.2014 ob 12:50 uri v CIT UKC Ljubljana dejanje pa je storil iz brezobzirnega maščevanja, saj je bil Janko Jamnik direktor Kemijskega inštituta, kjer je bilo obtoženemu prekinjeno delovno razmerje, bil je odpuščen in je za to krivil tudi Janka Jamnika. S tem je storil kaznivo dejanje umora po 4. točki 116. člena Kazenskega zakonika (KZ- 1) in se mu po isti zakonski določbi izreče kazen 25 (petindvajset) let zapora. Obtožencu se na podlagi prvega odstavka 56. člena KZ-1 v izrečeno kazen všteje čas pripora od 22.12.2014 do 7.12.2016 ter od 13.4.2017 dalje. Oškodovanki se s premoženjskopravnima zahtevkoma napotita na pravdo in sicer Tatjana Jamnik Skubic v znesku 33.819,97 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.10.2016 dalje do plačila ter mld. Klara Jamnik v znesku 30.000,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.10.2016 dalje do plačila in v delu v katerem uveljavlja plačilo rente od 11.1.2015 dalje, do dopolnjenega 26. leta starosti v mesečnem znesku 962 EUR, ki naj se plačuje vsakega 15. v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila. Obtoženca se na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in sodne takse. Obtoženec je dolžan plačati potrebne izdatke obeh oškodovank ter nagrado in potrebne izdatke njunega pooblaščenca. naprej >

I. Zagovor obtoženca - 1/5

OBRAZLOŽITEV: I. ZAGOVOR OBTOŽENCA 1. Obtoženi je ves čas postopka zanikal storitev očitanega mu kaznivega dejanja. Zaslišan v preiskavi dne 24.12.2014 je vztrajal pri izjavi, ki jo je dne 22.12.2014 podal policistom iz nje pa izhaja, da se je na Kemijskem inštitutu (v nadaljevanju KI) zaposlil v januarju 1982. Najprej je delal pri profesorju Dolarju, kasneje pa je bil prestavljen v laboratorij za analizno kemijo, kjer je bil do konca leta 2009. Ko je odšla doktor Vida Hudnik, ki je bila takrat šefica, je prišel za šefa Bizjak Mirko, nekje leta 1998 in takrat so se pričele zanj težave. Obtoženi je pri tem ocenil, da so težave temeljile na tem, da so bili eni formalisti, drugi pa so želeli delati. Ker sta bila s šefom Bizjakom vsak na svoji strani, se nista ujela. Kasneje je Bizjaka nasledil Ogorevc Božidar in so se te težave in nesoglasja samo stopnjevale. Ogorevc ga je šikaniral, nato je poskrbel za to, da ga je dal na disciplinsko in tudi odrezal od financiranja projektov, ki jih je izvajal. S tem ga je praktično odrezal od dela. Nato so zoper njega nahujskali še sodelavce Ireno Grgič, Hočevar Sama in Van Elteren, ki je tujec, da so podpisali neko izjavo, da je grozen, da ponižuje sodelavce in še več negativnosti. Četrti je bil Bojan Budič, ki je dal ločeno mnenje, ki je bilo milejše, daje pač včasih težak, vendar precej milejše kot je bilo pismo prvo omenjenih. Obtoženi je ocenil, da je bila pravzaprav podlaga za to, da so ga eliminirali. V času odsotnosti zaradi dela na terenu so mu razstavili stroje, raziskovalke, ki so delale zanj, so preselili na hodnik. Nato so ga vrgli iz laboratorija in ga preselili na podstrešje, kjer niso bili primerni pogoji za delo, laboratorij pa je imel štiri nadstropje nižje v kleti. O vsem tem je sam obveščal vodilne ljudi v državi, Kuclerjevo, MORS in druge. Ena od točk za utemeljitev odpovedi je bila prav v tem, da širi neresnice pri financiranju projekta, da dela veliko moralno in materialno škodo Inštitutu. To je bilo leta 2008, ko je dobil odpoved iz krivdnih razlogov. Po njegovem zagovoru je sledil preklic te odpovedi, potem je sledila menjava direktorja Inštituta Petra Venturinija, ki ga je zamenjal Janko Jamnik. Jamnik je bil sprva do njega prizanesljivejši, vendar so se kmalu začeli ponovno stopnjevati pritiski nanj. Razlog naj bi bil v njegovem blatenju Inštituta, pa neke ankete da ni izpolnil in ni želel sodelovati pri prenosu denarja za njegovo mlado raziskovalko Darjo Kotnik. O vsem je sicer obveščal številne naslove, vendar je bil prav to tudi očitek, da s tem blati Inštitut in škoduje ugledu. Podpisnik pogodbe o odpovedi o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je bil Janko Jamnik. Že pred redno odpovedjo delovnega razmerja je skušal z Jamnikom zadevo urediti in se dogovoriti, da bi lahko dokončal nalogo (projektno delo za MORS v zvezi z iskanjem sledov nizkobrizantnih eksplozivov po detonaciji z ionsko kromatografijo). Pri izvedbi tega projekta ga je Jamnik še naprej onemogočal na različne načine, zlasti z omejevanjem do prostora in denarja. Pri tem je Jamnik prepovedal, da bi mašino, ki je bila predhodno razstavljena in ponovno sestavljena v Novi Gorici, pripeljal nazaj na Inštitut, zato jo je vnovič peljal domov na Žaucerjevo 12 z vsemi dokumenti in navedbo, da je amortizirana in da je vrednost mašine nična. Ko jo je po enem letu sestavil na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (v nadaljevanju FKKT) na pobudo profesor Pihlarja, ga je Jamnik kazensko ovadil zaradi suma, da naj bi jo ukradel. Omenjeni postopek še ni zaključen oziroma o čem takšnem sam ni obveščen. Od odpovedi naprej so tekle tudi tožbe, ki jih je sprožil Novič zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Pri tem je izgubil na vseh instancah, vključno na Ustavnem sodišču. Po vseh teh postopkih je bil strašansko razočaran, nato pa je spoznal »kam pes taco moli«, dejansko pa se mu je sesul ves življenjski slog, saj je vso kariero vlagal v to znanje in delo. Obtoženi je ocenil, da so ga izigrali, predvsem Inštitut v povezavi s pravosodjem. Vmes so tekli še drugi postopki, glede njegove neizvolitve v naziv znanstveni svetnik, vendar je to tožbo izgubil na prvi stopnji, nadaljnje postopke pa mu je odvetnik odsvetoval. Za tem se je odločil, da bo o teh nepravilnostih seznanil Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) konec leta 2013 zaradi mobinga in kraje intelektualne lastnine. Dobil je odgovor, da bodo en postopek vodili sami, za drugega pa so mu svetovali vložiti kazenske prijave na policiji. To je upošteval in vložil ovadbo na policiji, nekje spomladi 2014. Na eno od ovadb še ni prejel odgovora, za drugo pa je dobil vabilo na razgovor. Za to je kasneje prišla zavržba s strani tožilstva zaradi zamude roka za podajo ovadbe, ki je 3 mesece. Z nobeno fizično osebo z Inštituta nikdar ni imel sporov, vedno se je obračal na pravno osebo Kemijski inštitut. Sam ne pripisuje odgovornosti nobeni konkretni osebi, temveč meni, daje šlo za vodstveni kader Inštituta. 2. V zvezi z očitanim dogodkom umorom Janka Jamnika pove, da je kritičnega dne zjutraj vstal okrog 6:30 ure, ko si je pripravil kavo, pri tem po računalniku brskal po internetu, to je trajalo do približno 9. ure, ob 11:30 je bil dogovorjen z Meden Igorjem, da bosta šla skupaj v Sežano do župana Terčon Davorina, kjer so se pogovarjali, po pogovoru sta odšla z Medenom v Ajdovščino, se ustavila v pizzeriji, nato nadaljevala pot do nekega vinarja v bližini Vipave, pa šla nazaj v Sežano preko Razdrtega, vse z Medenovim avtomobilom Fiat Multipla. V Sežani je presedel v svoj avto Renault Megan, odpeljala sta se do Medena domov, kjer sta popila kavo, nato pa se je odpeljal okoli 16:00 proti Ljubljani. Ob prihodu domov na Žaucerjevo ulico je pred podhodom sosednjega bloka srečal ženo, ki se je prav tako vrnila iz službe, pred tem je ni videl in ne ve kje točno je parkirala, zagotovo pa njuna avtomobila nista bila skupaj. Skupaj sta šla v stanovanje skozi atrij, hčerka Jera je bila doma, žena je pripravila večerjo in se začela pripravljati na večerno zabavo. Povedala mu je, da gre na Inštitutsko sindikalno zabavo, ni pa povedala kje se bo to odvijalo. Odšla je od doma nekje okoli 19. ure s svojim avtomobilom, hči je bila doma, sam pa se je razkomotil in ni imel več namena iti od doma. Misli, da seje preoblekel v modro trenirko in mikico sive barve. Ležal je na kavču, v dnevni sobi pred TV sprejemnikom, okoli 19:30 ure je hči Jera skozi dnevno sobo odšla ven skozi atrij in mu ob odhodu povedala, da gre na telovadbo. Kako je odšla ne ve, domneva da jo je prišla iskat prijateljica. Tako je ostal doma sam, spremljal TV program, dnevnik oz. pretikal med različnimi programi. Ob 21:30 uri je bila najava večernih poročil na POP TV oz. na A Kanalu, kjer je bila kot udarna tema najavljena novica o streljanju na Viču brez ostalih podatkov. Nekaj po 22. uri seje domov vrnila hči, ki jo je vprašal, če je slišala da so streljali na Viču, pa o tem ni vedela nič. Zatem je šel spat z računalnikom, kjer je preko spleta spremljal novice in ugotovil, da je šlo za streljanje na moškega na Viču, domnevno direktorja Kemijskega inštituta. Kmalu zatem se je okoli 23:30 ure vrnila domov žena vsa prestrašena. Bil je še buden, vprašala ga je, če je slišal, da so ustrelili Jamnika in ji je povedal, da je o tem bral na spletu. Zatem ni mogel zaspati dlje časa, žena pa je odšla v svojo sobo. Glede očitkov njegove vpletenosti v umor pove, da tega ne more verjeti, da se to dogaja njemu. Striktno je vedno zagovarjal delo, poštenje in svoje rezultate, največ je vedno zahteval od samega sebe. Vedno se je postavljal za svoje delo, vendar izključno s pravnimi sredstvi, kar je vidno tudi v dosedanji korespondenci z Inštitutom. Na vprašanje, kdaj je bil nazadnje v območju restavracije Via Bona, je povedal, da tam ni bil nikoli in seje samo peljal mimo na lokacijo Merkurja ali Sokola, kjer je fitnes klub. Nazadnje je bilo to nekako 8 dni nazaj, zagotovo pred nedeljo. Na vprašanje, kdaj je bil nazadnje v trgovini Interspar na Viču je povedal, da je bil tam vsaj enkrat tedensko, kamor hodijo jesti v restavracijo, kdaj je bil nazadnje pa se ne spomni. V zvezi z uporabo mobilnega telefona je povedal, da ima zgolj eno številko, ki jo ima vsaj 4-5 let (041 533 291), uporablja jo tako za telefoniranje, kot tudi za izmenjavo podatkov in surfanje po spletu. Največ stikov ima z Rokom Grecsem, z njegovimi znanci iz stranke SDS Dragom Pircem, pa z Igorjem Medenom in Daliborjem Čotarjem iz Sežane. V zvezi s telefonsko komunikacijo kritičnega večera je povedal, da se te ne spomni, so ga pa o tem že spraševali ob prvem razgovoru (17.12.2014). Takrat je pogledal na telefon in ni opazil nobenega kontakta na svojem telefonu. Na posebno vprašanje, ali je prejel v tistem dnevu kakšno SMS sporočilo z neobičajno ali nenavadno vsebino je povedal, da se česa takšnega ne spominja, prav tako sam ni pošiljal nobenega SMS sporočila. Svoj telefon uporablja zgolj on in ga drugim ne posoja. Pred približno tremi tedni je izgubil v Ljubljani telefon in to prijavil na PP Vič, kjer so ga napotili na Trdinovo. Tam so mu svetovali, da prekliče telefonsko številko, kar je takoj storil in je nato naslednji dan dobil telefon nazaj, saj gaje zgolj pozabil na šanku v Parlamentu. Ni zaznal, da bi v tem času kdo uporabljal njegov telefon. Glede vklopa bazne postaje na območju kraja umora zabeleženega na izpisu njegovega telefona takoj postorjenem umoru, je odločno zanikal, da bi bilo kaj takega mogoče, ker je bil telefon zagotovo doma, kjer je bil tudi sam. V zadnjem obdobju stika z eksplozivnimi snovmi in strelnim orožjem ali strelivom ni imel vsaj pol leta. Nazadnje je bil na strelišču Dum Dum v Gameljnah, enkrat kmalu po novem letu 2014. Takrat je šel plačat članarino, hkrati pa je vzel še 50 nabojev, ki jih je tudi postrelil. Za kakšno vrsto orožja je šlo, se sedaj ne more spomniti, prav tako ne ve katero strelivo je uporabljal. Osebnega orožja koga drugega ni nikoli uporabljal. V zvezi s prisotnostjo delcev, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem v vzorcih zavarovanih na njegovih rokah in laseh, je zagotovil, da to ne more biti v povezavi s streljanjem, saj več kot pol leta ni streljal s strelnim orožjem in so zavarovani sledovi zagotovo nekega drugega izvora. Kot strokovnjak se glede izvora teh sledov ne more opredeliti, saj podrobnosti o ugotovitvah ne pozna, lahko le pove, da kuha oglje in ga melje, kuha milo iz palminovega olja, kokosovega olja z dodatki eteričnih olj, konzervansov na bazi rožmarinovega olja in pa drugo. Prav tako si dela kreme iz glicerina, voskov olivnega olja zaradi hipodermije, dermatitisa dlani. V zvezi z oblačili in obutvijo, ki jih je nosil nazadnje, je povedal, daje nosil črne hlače iz blaga s pasom, ki so mu bile zasežene, čevlje pa nizke rjave barve z grobim profilom, siv pulover, ki je bil zasežen, zimsko jakno črne barve na zadrgo s strganimi notranjimi žepi in zimsko kapo modre barve z napisom. Doma ima oblečeno trenerko modre barve in kratko majico. Pojasnil je, da za streljanje na strelišču posebnih oblačil nima, v zvezi z zaščitnimi sredstvi pri streljanju pa povedal, da uporablja glušnike in očala, ki jih dobi na strelišču. V zvezi z uporabo avtomobilov je povedal, da sam uporablja izključno svoj avto Renault Megane, LJ 19 3ZS, ženin Renault Megane vozita večinoma žena in mlajša hči, on ga ne uporablja. Starejša hči živi na Lavrici in ima svoj avto, ki ga sam ne uporablja. V zvezi s prometno nesrečo, ki jo je imel v letu 2012 v mesecu marcu je povedal, da jo je imel v Koprivi na Krasu, 1 kilometer od njegove vasi. Zaspal je in se zaletel v drevo, pri tem je prišlo do požara in avto Renault Scenic je zgorel v celoti. Takrat so posredovali gasilci, sam je bil pod vplivom alkohola, pri gašenju so opazili, daje na voznikovi strani iz predala v vratih izpadlo več tulcev nabojev, ki so bili prazni. Te tulce je pred tem dobil na strelišču Dum Dum v vedru, kjer shranjujejo izstreljene tulce. Tulce je takrat vzel z namenom analize ostankov polnilnega smodnika, v smislu ugotavljanja sestave sledov, ki nastanejo po detonaciji naboja. To je delal ljubiteljsko, iz radovednosti, saj ga to zanima. Policisti so primer obravnavali in so ga že tam vprašali, če ima še kaj neizproženega streliva zaradi varnosti gasilcev, vendar jim je pojasnil, da takšnega streliva nima v avtu. Ob koncu postopka so mu tudi pojasnili, da ga zaradi tega ne bodo posebej obravnavali, tulcev pa ni prevzel, saj so bili uničeni. Po tem je prijavil še eno raziskovalno nalogo v zvezi raziskave sledov visoko brizantnih eksplozivov na Agenciji za raziskovalno dejavnost, vendar naloga ni bila potrjena. Denar za to raziskavo je že dobil v okviru Inštituta in je z njim že nabavil mašine ionska kromatografija z visoko zmogljivim masnim spektrometrom. Povedal je, da nima nobenih resnejših bolezni, po odpustu iz službe seje podrobno pogovoril z osebno zdravnico, njej je znano, daje njegov oče storil samomor z obešanjem. Ker je precej »jamral«, mu je predpisala Cipralex, ki deluje antidepresivno in ga jemlje dnevno 1 tableto. Od mladosti ima težave s spanjem in si pomaga s tabletami Helex, po potrebi. Drugih zdravstvenih težav nima. Na vprašanje ali je po prenehanju delovnega razmerja na Inštitutu imel kakšne težave s prekomernim uživanjem alkohola je povedal, da ne, razen v primeru opisanega karambola. Bil je tudi na psihiatrični kliniki v Polju takoj po opisani prometni nesreči, kjer so ga napotili na odvzem in analizo krvi, kjer je bilo ugotovljeno, da ima normalno krvno sliko. Za zaključek je povedal, da nikdar ni pomislil na kakršenkoli fizičen obračun s komerkoli, sploh pa nikoli ni krivil Jamnika za nič in meni, da je bil zgolj izvrševalec nečesa kar so mu naročili drugi. Na posebno vprašanje, kdo bi lahko storil ta umor je povedal, da vidi morebiten motiv v pomanjkanju denarja pri mladem človeku, konkretno sinu Dušanke Janežič, ki naj bi v kratkem razbil več boljših avtomobilov in naj bi živel na veliki nogi, po tem pa naj bi mu ta standard padel in bi se maščeval. Zagotovo pa o tem ne more reči kaj konkretnega in gre zgolj za govorice, ki jih je slišal. V zvezi z bolj konkretnim motivom ne more reči ničesar, razmere na Inštitutu pa zagotovo poznajo tam zaposleni mnogo bolje. Vzdušje na Inštitutu je zelo podobno tiraniji, saj naj bi veljalo, da je treba delati kot ukažejo ali pa nič. Meni, da je bil Jamnik premlad za to funkcijo in ni znal prav delati z ljudmi. < nazaj  naprej >

I. Zagovor obtoženca - 2/5

3. V zaslišanju v preiskavi dne 24.12.2014 je bila obtožencu v celoti prebrana zgoraj povzeta izjava, ki jo je podal policistom, in obtoženi je po branju izjavil, da pri njej vztraja v celoti. Dodal pa je še, daje ključno v zadevi obdobje med 18.00 in 19.30 uro oziroma čas, ko je od doma odšla njegova mlajša hči. Pripomnil je, da pri delu na kmetiji pogosto uporablja brusilne stroje, kar bi lahko bil razlog za zaprašene delce na njegovih rokah in obrazu, drugega razloga za to ni videl. Po materi je namreč leta 2014 podedoval kmetijsko orodje in to orodje, predvsem traktor znamke Ursus 335, letnik 75, ki se pogosto kvari, je potrebno pogosto popravljati, pri tem uporablja brusilne stroje. Varilska dela opravi Martin Škerl iz Koprive, ostalo pa sam. Pri traktorju so tudi razni priključki, ki jih je prav tako potrebno popravljati. Nazadnje je brusil v soboto ali nedeljo pred obravnavanim dogodkom. Kritičnega večera seje, ko je bil sam doma, igral s psičko Piko, zakuril je peč na drva, pregledal pošto na internetu, ni pa bil prepričan, ali je tudi »surfal« po internetu. Ves čas, ko je bil doma, je imel mobilni telefon na mizi. Za osebo po imenu Robert Bartol ni nikoli slišal, v zvezi s prejetimi SMS-ji je povedal, daje dejansko tistega večera dobil dva SMS-ja, prvega z vsebino, kdaj naj da piščanca v pečico, to je bilo okoli 18:40 ure. Na ta SMS je odgovoril s šaljivo vsebino: »Kura je ušla« ali nekaj podobnega. Kmalu je dobil povratni SMS z vprašanjem, kdo je na drugi strani, a nanj ni odgovoril. Obdolženemu se je zdelo, da je prvi SMS dobil, ko sta bili hčerka in žena še doma. Ugotovitve, da se je njegov mobilni telefon priključil na bazne postaje, ki niso v neposredni bližini njegovega kraja bivanja, ni znal pojasniti, je pa pripomnil, da bo o tem moral kaj več povedati strokovnjak s tega področja ter dodal, da mu je znano, da se z območja njegovega bivanja mobilni telefon priklaplja na bazno postajo na viškem gasilskem domu, kar je ugotovil v predkazenskem postopku. Povedal je še, da kot laik ve, da se na določenih telefonih lahko nastavi možnost prikaza, katera bazna postaja je na dosegu. To je videl, ko je bil na KI. Ko je žena odhajala od doma, je rekla, da gre na novoletni oziroma sindikalni žur, ni pa rekla kam in kdaj. Ko je bil še zaposlen na KI, so imeli novoletne zabave največkrat v stavbi KI, občasno pa v Gostilni Čad. V lokalu Via Bona ni bil nikoli, niti na parkirišču tega lokala, vedel pa je, kje se lokal nahaja. Ob predočenju Poročila o preiskavi Nacionalnega forenzičnega laboratorija (v nadaljevanju NFL), kamor je bil poslan v pregled zavarovan material in sicer tulec najden na kraju umora in vzorci zavarovani z rok in glave Milka Novica - je povedal, da ne zna pojasniti, od kod so najdeni vzorci prišli na njegovo telo, sicer pa je dejal, da ugotovljene elemente pozna, saj je kemik, pri čemer je pripomnil, da ko je delal na procesu izvajanja nalog iskanja sledov, so delali izključno na anionih, ne pa na težkih kovinah. Nikoli ni delal primerjave med rezultati ene vrste analize in druge vrste analize. Rezultat analize, ki jo je delal sam, je bilo hitro odkrivanje karakterističnih anionov, značilnih za nizko brizantne doma narejene eksplozive. Nalogo so izvajali pod nadzorom in mentorstvom forenzikov ljubljanske enote specialistov — vojakov iz Borovnice. Glede uporabe eteričnih olj je dejal, da je že v izjavi policistom povedal, katera olja uporablja, to so čiste snovi, ki ne vsebujejo težkih kovin. Gre za snovi, ki so deklarirane za uporabo v prehrani. Na koncu je obtoženi povedal, da meni, da je pri delu na kmetiji in brušenju kovinskih materialov prišlo do tega, da je dobil na roke in v lase najdene delce. 4. Dne 30.1.2015 je obtoženi po svojih zagovornikih podal izjavo (list. št. 960-962). Sodišče ob tem pripominja, da je to izjavo podal po tem, ko je sodišče s strani Specializiranega državnega tožilstva dne 16.1.2015 (list. št. 567) prejelo poročilo NFL z dne 8.1.2015 (list. št. 712-713) kot prilogo št. 284 k poročilu v dopolnitev kazenske ovadbe z dne 14.1.2015 (list. št. 696-697). Iz tega poročila NFL je razvidno, da so bili karakteristični delci, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem, najdeni na obtoženčevi jakni Bugatti, ki je bila obtožencu zasežena pri hišni preiskavi dne 22.12.2014. Zakaj je ta časovni aspekt podaje izjave po ugotovitvah NFL v zvezi z jakno pomemben, bo podrobneje navedeno pri oceni obtoženčevega zagovora. Iz te pisne izjave, ki jo je obtoženi podal po zagovornikih, izhaja, daje črni plašč, kije bil zasežen na hišni preiskavi, obtoženi nosil tudi dne 17.12.2014, ko so mu bili odvzeti sledovi z rok in glave (obtoženi je imel roke v žepu plašča, z roko pa seje dotikal tudi glave, ko si je popravljal lase), nosil pa gaje tudi nekajkrat pred tem, saj gre za zimski plašč, ki ga obtoženi nosi v slabem vremenu in primem močnejšega mraza. Po dolgotrajnem razmišljanju, v času ko je obtoženi v priporu in iskanju vzrokov za najdbo delcev, je obtoženi prišel do naslednjih ugotovitev. Spomnil seje, daje ta plašč nosil tudi konec leta 2013 oz. v začetku leta 2014, ko je zadnjič streljal v klubu Dum Dum. Ker je tudi sicer streljal pretežno v jesensko-zimskem času, je pri prihodu na strelišče tako rekoč zmeraj uporabljal ta plašč, ki je tudi sicer edini, ki ga obtoženi ima. Po prihodu na strelišče v cono streljanja je obtoženi vedno prišel oblečen in je šele v coni streljanja plašč slekel ter ga odložil na notranjo okensko polico. Ker obtoženi svojega orožja nima, so mu za trening streljanja vedno prinesli orožje in naboje, kar vse je bilo v lasti kluba. Pri streljanju je imel pred sabo mizo, na katero je odložil strelivo, na sami mizi pa je nekakšno grobo blago, ki je zaradi pogoste uporabe in streljanja po pojasnilu obtoženca zelo kontaminirano z delci, ki nastajajo pri streljanju in ravno takšne delce so našli tudi na njem. Obtoženi je v času treninga streljal brez rokavic, po končanem streljanju je vzel plašč, oddal orožje in se oblekel, rok si pred odhodom iz strelišča ni nikoli umil. Ker ima kronično hipodermijo, si roke redno maže s kremo, zato je po mnenju obtoženca prenos takšnih delcev na kožo lažji in bolj intenziven. Zaradi njegove navade, da ima roke vedno v žepih, so se delci na ta način lahko vnesli v žepe plašča. Glede na to, da je obtoženi pogosteje streljal v času zime in sicer v zimi 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014, v tem času pa je navadno nosil črni plašč, se je v tem času po mnenju obtoženca nedvomno lahko nabralo večje število delcev, ki karakteristično ustrezajo delcem, ki so nastali pri streljanju. Obtoženi plašča ves čas odkar je postal član strelskega kluba ni nikoli opral in ga ni nikoli očistil v kemični čistilnici, zato so se delci, očitno v žepih plašča tudi obdržali. Obtoženi je še izpostavil, daje količina najdenih delcev zelo majhna, kar potrjuje njegovo tezo o tem, da so se delci obdržali v plašču, ki ga je nosil, ko je streljal v klubu. Obtoženi je pri streljanju vedno uporabljal različna orožja, po njegovi oceni je streljal z vsaj petimi različnimi modeli. Za vsak model pištole so potrebna različna streliva, od tu pa izvirajo razlike v kemijski sestavi vzorcev testiranega tulca ter vzorcev, ki so bili vzeti iz njegovih rok, glave ter žepov plašča. 5. Še drugič v preiskavi pa je obtoženi podal svoj zagovor dne 21.5.2015. Sodišče ob tem pripominja, da je dopolnjen zagovor obtoženi podal po tem, ko je tožilstvo dne 11.5.2015 predlagalo ponovno zaslišanje priče Roberta Bartola in zaslišanje priče Mateja Oražma (list. št. 1590) in sicer po tem, ko je v Poročilu v dopolnitvi kazenske ovadbe z dne 6.5.2015 (list. št. 1575) bilo seznanjeno z uradnim zaznamkom o zbranih obvestilih od novinarke Damijane Žist z dne 24.4.2015 (pripet k list. št. 1575). Zakaj je ta časovni aspekt podaje dokaznega predloga s strani tožilstva pomemben, bo podrobneje navedeno pri oceni obtoženčevega zagovora. V svojem drugem zagovoru je obtoženi povedal, daje takoj po odreditvi pripora, se pravi konec decembra, prvih štirinajst dni bolj malo hodil ven z drugimi sojetniki, sčasoma je začel hoditi, se družiti z njimi, hodil na kavo in eden od teh je bil tudi Matej Oražem. Kot običajno med priporniki so se pogovarjali dosti o tem zakaj je kdo v priporu, kako je tam končal itn. Med njimi je bil tudi Matej in še eden, kije umoril svojo ženo in ob teh pogovorih je Matej povedal, da je doma iz Ribnice. Pogovor je stekel popolnoma spontano in brez, da bi sam prej Mateja poznal, brez da bi karkoli imel v načrtih oziroma v mislih, je rekel Mateju: »a ti si iz Ribnice, ker Ribnica je pa tudi povezana v moj primer«. Obtoženi je Oražmu pojasnil, da je iz Ribnice doma nek Bartol, ki mu je tisti dan, ko je bil izvršen umor Jamnika, poslal SMS s poznano in čudno vsebino, kdaj naj da piščanca v pečico, da bo pečen ob osmih. Na določeni točki je Matej izjavil sam spontano brez česarkoli, da pa on pozna enega Bartola, ker mu je prodal skoraj novega Waltherja za 700,00 EUR. To je bilo konec januarja ali začetek februarja. Obtoženi je pojasnil, daje bila ta izjava zanj pomembna, ker je bil Bartol vmešan, sam je to povedal svojemu odvetniku in takrat nista izvršila nobenih planov oziroma aktivnosti v zvezi s tem, ker je sam pač mislil, daje to slučaj, vendar pa seje ta slučaj prevesil v resnejšo zadevo potem, ko so prejeli poročilo balističnega izvedenca, v katerem je poleg ostalih ugotovitev tudi navedena ugotovitev, da je bil pokojni Jamnik predvidoma umorjen s pištolo znamke Walther 7,65 in takrat so mu zazvonili čisto vsi alarmi, ker to je bila prehuda koincidenca. To je povedal odvetniku in njegovi sodelavki. Potem je prišla še anonimna prijava, zaradi te anonimne prijave obtoženi pojasni, daje tudi on dobil sklep o razširitvi preiskave in v sklopu te razširjene preiskave je »danes tukaj«. Obtoženi je želel opisati še potek dogodkov, namreč ko je dobil obvestilo v pripor, daje vabljen na zaslišanje, je naslednji dan bil klican za pošto Matej Oražem, prinesel je ven vabilo in na vabilu je pisalo v zvezi z Milkom Novičem in »ga je skoraj na rit posadilo«. Obtoženi pojasni, da on je vedel zakaj, Matej Oražem pa je malo ugibal zakaj in je hitro ugotovil. Oražem je postal nervozen, sam pa je po nasvetu odvetnika, ki je bil pri njemu v četrtek popoldne, z Oražmom imel na sprehodu daljši razgovor. V tem razgovoru je tekla debata v glavnem v smeri, da bo obtoženi namočil Oražma, da bo dobil še več. V priporu je namreč ravno v tem času odmevala afera v kateri je nekdo dobil devet let zaradi prodaje orožja nekomu, ki je ubil partnerico. V nadaljevanju pogovora ga je Oražem vprašal kdo je ta Bartol in obtoženi mu je povedal (sam se ni spomnil imena), da so mu povedali iz zaslišanja, da naj bi bil star nekje 35 let, takrat mu je Oražem odgovoril, da ta ni pravi. V nadaljevanju so bili čez vikend še skupaj, v ponedeljek pa, ko se je Oražem vrnil s svojega zaslišanja, je bil popolnoma drugačen. Gledal je stran, rekel je, da ga je obtoženi namočil, da ga obdolžuje ne ve česa in skratka popolnoma prekinil kontakte. O celi zadevi je tekla tudi debata med ljudmi v priporu, o tem kaj je naredil obtoženi. V nadaljevanju je obtoženi tudi izpostavil klic, ki ga je kritičnega dne (torej 16.12.2014) prejela njegova žena na mobilni telefon in sicer kakšne dve ali tri minute po tem, ko je sam prejel SMS s poznano vsebino kdaj naj da piščanca v pečico. Sam sicer tega klica ni slišal, vendar ženi verjame. Bil je klic agencije, ki je opravljala neko anketo, spraševali so, če bi žena odgovaijala, pa je rekla, da ne, nato pa so jo vprašali, če je še kdo doma, če je obtoženi doma in hči, pa je žena povedala, da gre hči z njo na telovadbo, obtoženi pa je doma. To hišo, ki opravlja ankete, je enkrat njegova žena klicala popoldan, da bi osvetlila primer. Klicala je izjavne govorilnice in istega dne zvečer je na stacionarnem telefonu videla, dajo je ta številka, ta gospod klical nazaj, vendar ni odgovorila. Sama se je prestrašila in rekla, da ne bo več klicala, še bolj pa seje prestrašila v ponedeljek, ko je prišla domov in je videla na stacionarnem telefonu ponovno neodgovorjen klic iz iste številke. Obtoženi ocenjuje, da je to zelo pomemben podatek, ki ga je potrebno razjasniti. Obtoženi povezuje dogajanja okoli Mateja Oražma s klicem iz telefonske številke iste agencije, saj je v ponedeljek zaokrožila ta informacija o Mateju in očitno je nekdo takrat hotel ženo nekaj s te agencije vprašati. Obtoženi je povedal tudi, da so ga v priporu preselili k enemu, s katerim se dobro ujemata, dobro se razumeta, on je pač nek Albanec, ki je kot večina Albancev v priporu zaradi droge. Zelo odkrito sta se pogovorila in ta Albanec je pripravljen potrditi vsebino »te naše diskusije«, to je bilo že nekje februarja ali januarja, slišal je, daje Matej rekel, daje prodal pištolo. Vendar pa se ta gospod malo boji. Na nadaljnje vprašanje je obtoženi še povedal, daje ta Albanec s priimkom Hamdi bil zunaj na sprehajališču, ko je Oražem to povedal in je to slišal. Na posebno vprašanje zakaj podatka, ki ga sam ocenjuje kot izredno pomembnega, ni sporočil sodišču, je obtoženi pojasnil, da je vse, kar se tiče vseh ključnih momentov navezal z odvetnikom in mu prepustil presojo, ker mu popolnoma zaupa. Ob tem zaslišanju je obtožencev zagovornik pojasnil, da sicer ne ve, kdaj mu je obtoženi povedal za Oražma, bilo je že dosti prej, ni pa se odločil to sam posredovati naprej zato, ker je tehtal varnostni položaj obtoženca in tudi to ni bila nobena garancija za kakršenkoli uspeh, dokler ni prišla prijava (gre za izjavo Zistove) in sta se odločila, da se zdaj to lahko pove. Navedeno izjavo zagovornika je obtoženi potrdil. < nazaj  naprej >

I. Zagovor obtoženca - 3/5

6. Zaslišan na glavni obravnavi dne 11.11.2015 je obtoženi podal obširen zagovor. Povedal je, da dejanja ni storil, saj revanšizem, maščevanje, obračunavanje ni v njegovi navadi. Oškodovancu ni nikoli grozil, prav tako ne prejšnjemu direktorju Venturiniju. Na KI so se mu zgodile hude stvari: razbili so mu laboratorij, fizično so mu uničili dve aparaturi, fizično so mu preprečili izvajanje naloge, dosegli so, da so ga sodelavci izločili iz raziskovalne skupine. Kljub temu pa je vedno dostojanstveno, pregledno in zakonito temu ugovarjal in pisal pritožbe, najprej nadrejenim, nato pa višjim inštancam. Na končuje bil deležen odpovedi, vendar kljub vsemu nikoli ni nikomur grozil. Naročnik umora je gotovo vedel za njegovo odpoved, sodne postopke, da so bile njegove pritožbe na višji inštanci zavrnjene, za njegova mail sporočila v oktobru in gaje tako premišljeno vmešal v umor, daje na koncu izpadel kot edini osumljenec. Na KI je bil zaposlen od leta 1982, problemi so se začeli okrog leta 2000 in so rezultirali v odpustitvi. Ko se je iztekel sodni postopek in ko mu je iztekla pogodba o začasnem delu na fakulteti, se je racionalno odločil, da zapre poglavje za nazaj in se ozre naprej. Imel je veliko načrtov, nobene depresije, nobenih težav, nasprotno bil je vpleten v veliko aktivnosti. 16.12.2014 seje zbudil ob šestih zjutraj in začel dan s kavo. Zena je odšla v službo, mlajša hči na fakulteto, sam pa je kot običajno ob devetih iskal informacije na internetu, ki so ga zanimale in preverjal pošto. Okrog devetih je prejel telefonski klic, s katerim gaje njegov dober prijatelj Igor Meden iz Sežane obvestil, da je na tisti dan župan Sežane gospod Erčun rekel, da lahko prideta tja ob 10:30 in se pogovorijo o zadevah, o katerih seje že prej najavil, da bi se rad pogovarjal in sicer o projektu malih vetrnih elektrarn in kontroli kvalitete pitnih voda preko kraškega vodovoda. Zato je odšel v Sežano, z županom pa so se pogovarjali uro, morda malo več. Nato sta se z Medenom odpeljala do Vipave, kjer sta se v pizzeriji dobila z nekim amaterskim pilotom. Pogovarjali so se pol ure ali tri četrt ure, nato pa sta z Medenom odšla v Tilijo, kjer si je on urejal vino za zabavo. Ko je bila debata z gospodom iz Tilije končana, sta se z Medenom z avtom odpravila nazaj preko Razdrtega v Sežano in tja prišla okrog treh. Sam je vzel svoj avto, ki je bil parkiran pred gostilno in se z njim odpeljal k Medenu domov oz. spodaj v dolino pod njegovo hišo v eno trgovino. Spila sta kavo, se še malo pogovorila in nato poslovila. Sam se je odpravil proti domu. Ker je bilo še zgodaj, se je mislil ustaviti še v Brjah pri Koprivi, da bi skočil na svojo plantažo lavande in pobral zelenjavo, vendar seje na križišču za Novo Gorico premislil, ker je dan postajal turoben in je začelo pršiti, zato se je ležerno odpravil proti Ljubljani. Ustavil seje še na počivališču Povirje in kasneje na Lomu in je prispel v Ljubljano okrog 18. ure. Na centralno parkirišče pred bloki sta z ženo prišla istočasno, ona se je vrnila iz službe. Ker sta v stanovanju zagledala luč, sta v stanovanje vstopila skoti atrij, kar je enostavnejši in hitrejši dostop. Drugače je potrebno iti po stopnicah eno nadstropje dol, odkleniti vhod in ga zakleniti, nato po stopnicah eno nadstropje gor in odkleniti vrata. Hči Jera jima je odprla, sam je bil kar dosti utrujen. Takrat mu je žena prvič povedala, da bo na hitro pripravila večerjo in odšla nazaj, ker imajo organizirano sindikalno zabavo. Do tistega trenutka o tem ni vedel ničesar, ker sta bila z ženo 30 let v isti službi in sta se naveličala pogovarjati o službi. Zena mu je povedala, da imajo zabavo, ni pa mu povedala, kje je zabava in tega ni vedel. Sam nikoli v življenju ni bil v Via Boni niti na parkirišču pred Via Bono ne. Ve le približno kje je, zaradi table, ki visi na cesti na poti proti Sokolu, kjer je sam član fitnes centra že 3 ali 4 leta. Žena je odšla ob 18:45 uri, hči pa je bila v sosednjem stanovanju, kije bilo dokupljeno in je povezano z osnovnim stanovanjem. Sam seje po večerji oblekel v pižamo pred televizor in gledal kot običajno informacijski blok od 18ih do 20ih (Kanal A, POP TV in Dnevnik). Nekje sredi dnevnika je na kavču, kjer je bil, odložil telefon in telefon je bil tam cel večer. Nekje na sredini Dnevnika je šla hči skozi dnevno sobo večjega stanovanja s športno torbo skozi atrij, ker je bil sam doma, ker jo je čakala kolegica s katero sta skupaj odšli na rekreacijo. Kasneje je izvedel, da je bilo to okrog pol osmih. Okrog pol osmih je sam dobil tudi klic. Klical ga je kolega Rok Grecs, zelo fajn fant, sta dobra prijatelja, vendar sam na ta telefon ni odgovoril, saj ima Rok cerebralno paralizo od rojstva in ima zato izjemno težavo z govorom in s hojo. Običajno zvečer ne odgovarja na telefon, razen če ni nujno. Tako tudi tistega dne ni odgovoril, po celem dnevu je bil utrujen in je vedel, da se bosta mučila razumeti drug drugega. Sam je gledal naprej informacijski blok nekje 15 do osmih, ko je bil šport, ki ga ne zanima preveč, zato se je takrat usedel za pisalno mizo. Prva zadeva je bil en SMS, ki ga je dobil na telefon nekje 15 do sedmih z vsebino „kdaj naj da piščanca v peč, da bo pečen ob 20ih“. Tisto je pogledal, vendar ni trznil, ker je mislil, da se nekdo zabava na novoletni zabavi in se heca po telefonu in tega ni vzel zares. Kasneje med preiskavo je izvedel, da je žena skoraj istočasno dobila po mobitelu prošnjo za izvajanje ankete, ta ki jo je izvajal pa je bil zelo zainteresiran, da izve ali je še kdo doma. Zena je povedala, da sta doma obtoženi in hči. Kot rečeno 15 do sedmih seje ponovno prestavil za pisalno mizo, pogledal ta SMS in je za hec temu gospodu odgovoril, da iz piščanca ne bo nič, ker je kura pobegnila. Ni pričakoval odgovora, vendar je čez nekaj minut dobil odgovor v stilu „kdo je na tej strani“, sam pa misli, da mu je odgovoril „Kajneda da ne bo nič“ ali nekaj takega. Čez nekaj minut je nato spet nekaj napisal, vendar mu na ta odgovor sam ni več odgovoril, ker je imel tega poln kufer in se je posvetil drugim dejavnostim. Običajno, ko se usede za pisalno mizo, je čista rutina, da prižge računalnik, pregleda pošto in dnevne novice. Ta rutina pa ga je nekako pripeljala do tega, da je kriminalistom med preiskavo rekel, da se bo skoraj gotovo videlo, da je bil doma, ker je bil na mreži, vendar se je kasneje izkazalo, da točno v tem času ni bil. Po informacijskem bloku je še naprej gledal televizijo, tam nekje do pol desetih, ko seje na POP TV-ju pojavila najava 24ur in sicer informacija o umoru oz. poskusu umora. Rekli so „nekoga, ki je menda direktor KI in da seje to zgodilo pri restavraciji Via Bona“. Takrat je prvič slišal za Via Bono tisti dan. Seveda ga je zanimalo, saj je bil sam 30 let član tega inštituta in je zaradi tega kasneje spremljal informacije, da bi ugotovil, kaj, kdo in kako je pripeljalo do tega tragičnega dogodka. Nekje ob desetih je hči prišla skozi atrij domov, ker je vedela, da je doma. Takoj na vratih jo je vprašal, če je slišala, daje bilo streljanje na Viču, pa je rekla, da ne. Hči je odšla v svojo sobo, sam pa je tudi odšel v svojo sobo in pričel s kontrolo teh dogodkov na internetu po vseh možnih informacijskih virih. Nakar je nekje ob pol dvanajstih prišla domov žena, vidno pretresena in ga vprašala, če ve, kaj seje zgodilo, pa ji je odgovoril, da ve. Seveda je bilo njeno prvo vprašanje, če je bil doma in ji je povedal, daje bil. Par stvari je še povedala, kako je potekalo zaslišanje, potem pa je odšla v svojo sobo, v tisto stanovanje kjer je hči. Sam je ostal v sobi in nekako seje ta dan končal. Dne 17.12.2014 sta pri njemu doma pozvonila dva kriminalista in so se pogovorili o obtoženčevih aktivnostih kritičnega večera in sta nato odšla. Čez slabe pol ure pa je dobil klic, kjer ga je eden od kriminalistov vprašal, če je pripravljen priti na Prešernovo na odvzem vzorcev in sam je takoj rekel, da ni problema. Oblekel si je plašč Bugatti in odšel tja, kjer so mu odvzeli vzorce iz roke in čela. Dne 21.12.2014 je bila sončna nedelja, zato se je odločil urejati zunanjost, striči živo mejo na cesti zunaj atrija. V klet je šel po orodje, v kleti pa je opazil kolo, ki je bilo „spuščeno, na tleh“. Prej ga ni uporabljal tri četrt leta, bilo je lepo vreme, zato ga je odpeljal v atrij, s tlačilko mu je „napumpal“ gume, „našprical“ z WD 40 in peljal nazaj v klet. Dne 22.12.2014 pa so ob 06.10 uri prišli kriminalisti in mu povedali, da mu je odvzeta prostost. Vse je potekalo korektno. Bila je opravljena tudi hišna preiskava celotnega stanovanja in obeh kletnih prostorov. Naslednji dan so ga odpeljali na Kras in preiskali njegovo prikolico ter parcelo. < nazaj  naprej >

I. Zagovor obtoženca - 4/5

7. Glede motiva je obtoženi povedal, da ga ni imel, da bi škodoval oškodovancu. Vedel je, da mu bo potekla pogodba o začasnem delu na FKKT in je zato ob prekinitvi pogodbe tudi že iskal službo v Sloveniji. Oktobra leta 2014 pa se je racionalno odločil, da širšo slovensko javnost z e-sporočili in objavo dokumentov obvesti kaj se dogaja v slovenski znanosti in iz katerih je bilo jasno videti, da so ga s strahovitim šikaniranjem izgnali iz inštituta ter daje prišlo do kraje intelektualne lastnine. Ni šlo za noben revanšizem, vse je delal javno. Sprijaznil seje s končano zgodbo na KI in FKKT in je kot rečeno iskal službo, imel je že močno razvito dejavnost na področju bio kmetijstva (bio oglje, lavanda), v planu je imel realizirati projekt male vetrne elektrarne na Krasu ter kontrolo pitnih voda, leta 2013 je kandidiral za župana. Glede streljanja v klubu je obtoženi pojasnil, da seje konec leta 2011 s prof. Pihlerjem dogovoril, da inštalira svojo mašino in dokonča meritve. Pred tem so mu namreč na KI razbili mašino in raziskovalno skupino in zato ni mogel dokončati naloge, ki je bila narejena na polovico. Gre za ionsko kromatografijo za sledenje ostankov nizko brizantnih eksplozivov po detonaciji. Pihlar Boris mu je zato rekel naj si najde vzorce in naredi nekaj smiselnih meritev do konca in naredi članek, da bodo vsaj nekaj imeli od tega. Problem pa so bili vzorci. Sam uradno ni imel več dostopa do vzorcev preko MNZ-ja in slovenske vojske, istočasno pa je v reviji Reporter zasledil reklamo, ki je vabila na včlanitev v strelski klub Dum Dum v Gameljnah in zato je šel tja iz radovednosti. To je ta povezava s streljanjem, saj je šel streljat, da je legalno prišel do vzorcev. Takrat sploh ni vedel, da bi se kar vpisal. Ko je prišel tja, so mu rekli, da bodo naredili testno streljanje in tako se je vpisal in pričel streljati. V treh sezonah je bil tam vsega skupaj osemkrat ali desetkrat (v nadaljevanju zagovora pove, da desetkrat do trinajstkrat), več ne, v glavnem pozimi, ker spomladi, poleti in jeseni je imel delo na Krasu. Vedno je streljal z orožjem, ki mu gaje posodil gospod Paunovič. Vedno je dobil skoraj nov tip orožja, največkrat pa mu je dal Magnum Kolt. Streljal je s kakšnimi petimi, šestimi tipi tega strelnega orožja, zato kakšnih hudih izkušenj s posameznimi tipi orožja ni imel, skoraj gotovo pa s pištolo tipa Walther ni streljal. Zadnjič je bil na strelišču okrog novega leta 2013/2014, takrat sploh ni streljal ampak je plačal članarino in od takrat tja ni šel več zaradi pomanjkanja časa, prav tako pa ni imel nobene potrebe. Glede GSR delcev (ostanki po streljanju) je obtoženi povedal, da ga je v času opravljanja hišne preiskave na Krasu inšpektor Kociper večkrat opozoril, da so našli sledove streljanja in naj pojasni kje jih je dobil. Sam streljal ni, zato je že takrat iskal izgovore. Edini pameten izgovor oz. razlaga, ki mu je prišla na pamet takrat so bili ostružki. Doma ima staro orodje, veliko je bilo brušenja in varjenja in bil je prepričan, da je to to. Kljub temu, daje v njem neprestano kljuvala ideja, da ti ostružki niso taki kot so delci, ki nastanejo po streljanju. Kakorkoli druge razlage takrat ni našel. V priporu je v njem glodal črv, da sam ni streljal, ostanki streljanja pa so bili prisotni in je zato hotel imeti razlago od kje. Imel je veliko neprespanih noči, nakar se mu je eno noč „pripeljalo“ tudi na podlagi tega ker 30 let dela na področju analizne kemije sledov, kjer je prav tako možna kontaminacija. Čeprav je bil takrat dovzeten za razno razne teorije zarot, jih ni sprejel in je iskal naprej, nakar mu je neko noč kapnilo, da je to posledica kontaminacije. Streljal je pozimi, ko je običajno imel oblečen plašč Bugatti, edini plašč, ki ga ima, ga špara, je že precej „nafentan, nadelan“, zaradi odpustitve 2009 in nerednih dohodkov nima denarja in ga nosi v glavnem pozimi. Nosil gaje tudi, ko je odhajal v Gameljne na streljanje. Sam je na strelišču šel oblečen za ognjeno črto, torej za varovano stekleno neprebojno ogrado v prostor kjer se izvaja streljanje. Tam se je slekel in bundo odložil na polico, ki je cca 1 meter stran od ognjene črte, kjer se strelja. To strelišče je ves čas zasedeno in je po teh policah ogromno delcev, ker se nič ne čisti. Sam je plašč odložil na to polico in tam se je zunanjost plašča močno kontaminirala. Sam je nato izvajal streljanje, običajno med 50 in 100 naboji, počasi, saj je vmes čakal sekunde, da seje roka umirila. To poudarja zato, ker seje umor pred Via Bono zgodil v temi, v dežju, sam vidi slabo, ima očala za na kratko in za na dolgo in tam ne moreš ravno čakati pol minute, da se roka umiri. Na strelišču je streljal brez rokavic. Sam ima že 30 let diagnozo hipodermija na rokah, poka mu koža, zato jo pozimi bogato namaže z mastno kremo. Z roko gre potem v žep in na tej maščobi so se potem, ko je šel z roko, na kateri so bili delci po streljanju, koncentrirali sledovi. Dodatna kontaminacija se je zgodila, ko je po tem, ko je končal s streljanjem, z mize pograbil tulce kar jih je bilo (na njih pa je ogromno teh delcev), se oblekel s takimi rokami, šel ven, odnesel orožje v kontrolo Paunoviču, odšel ter dal roke v žep. Kasneje je šel s čistimi namazanimi rokami v žep in se je del delcev ponovno prijelo rok, sam pa ima navado, da si z rokami popravlja lase in je na ta način očitno takrat dobil tistih par delcev na čelo. Če bi vzeli sledi iz hrbta jakne ali v žepu, ki so strgani na notranji strani, bi verjetno tudi kakšno sled dobili, saj seje to nabralo tekom treh sezon. 8. Na postavljena vprašanja je obtoženi pojasnil, da kritičnega večera stanovanja ni zapuščal. Žena ga je ob prihodu domov iz Via Bone vprašala, če je bil doma iz razloga, zaradi groze, kaj bi se zgodilo, če ne bi bil. Njo je bilo strah, ko je pošiljal tiste SMS-je okoli, veliko sta se pogovaijala v službi o teh sporočilih in bilo jo je strah, ker je vedela, da bo eden od ljudi, ki bo pod podrobnejšim drobnogledom. Žena gaje, ko je prišla domov, vprašala, če ve in je rekel, da ve, daje slišal na TV- ju. Potem mu je na kratko razložila kako je potekalo zaslišanje na kraju samem. Če je sam rekel, da je oškodovanec dobil kar je iskal, kar izhaja iz zapisnika o zaslišanju njegove žene, je to verjetno rekel na podlagi tega, kar je slišal, da se dogaja na inštitutu, da seje oškodovanec začel čudno obnašati, arogantno, da so ga zanimale druge stvari. Sam se natančno ne spomni kdaj je nazadnje streljal, misli da novembra ali decembra 2013. Plašč Bugatti je nosil vedno, ko je bilo zelo hladno. Ko ni nosil plašča, je nosil rdečo bundo. Ali je plašč Bugatti nosil še po odvzemu vzorcev (torej 17.12.2014) ter pred opravljeno hišno preiskavo (torej 22.14.2014) obtoženi ni vedel. Njegovo kolo je bilo v kolesarnici (gre za prostor neposredno poleg vhodnih vrat bloka) od katere imajo ključ vsi stanovalci Žaucerjeve 12. Kolesa do dne, ko je šel ponj (torej dne 21.12.2014), ni uporabljal gotovo pol leta, uporabljal ga je v glavnem poleti za v službo. Kolesa, ki nima luči, pozimi nikoli ni uporabljal. V dveh kleteh, ki ju imajo, pa sta bili kolesi od žene in hčere. Tistega dne je kolo „napumpal“, čistil, ga postavil na roge in „prešprical“ z WD40. Poleg streljanja v strelskem društvu je imel stik z orožjem še enkrat leta 1981, ko je služil vojsko. Glede tulcev, ki jih je potreboval za vzorce, saj seje fokusiral na izgorele ostanke smodnikov, je pojasnil, daje tulce vzel in jih doma analiziral, prav tako pa je enkrat prosil Paunoviča, daje iz neke kante, kjer je on zbiral te tulce, vzel različne tulce. Na strelišče so namreč hodili od vojske, policije, lovcev, športnih strelcev in je zato prosil Paunoviča, da je tulce vzel iz kante. Sam si je to natlačil v žep, vsaj tisti žep, ki je bil cel oz. je držal in to odnesel v avto in dal zraven sedeža na polico, kjer ima avto predalček. Jakno je imel za prenos tulcev od strelišča do avta. Glede Mateja Oražma (ki je ubil moškega) je obtoženi pojasnil, daje bil v zaporu in seje z njim pogovaijal meseca marca (plus, minus pol meseca, bila je zima, mraz). Po predočenju, da je v preiskavi rekel, da je bilo to januarja, februarja, je obtoženi rekel, da saj je povedal, plus, minus en mesec. Pogovor je bil spontan, Oražem mu je povedal, da je iz Ribnice, sam pa mu je povedal, da ima tudi enega iz Ribnice, ki je povezan s tem primerom in sicer daje to nek Bartol, nakar je Oražem spontano, veliko jih je bilo tam okoli, rekel, da enega Bartola pozna in da mu je za 700 EUR prodal skoraj novega Waltherja. Sam ve, kdo je slišal ta pogovor, vendar imen ne bo govoril, ker so ti ljudje močno prestrašeni in se med zaporniki lahko marsikaj zgodi. Če pa bo kdaj to kritičnega pomena, pa bo povedal, sta pa vsaj dva, ki to vesta. Na začetku o tej izjavi Oražma ni obvestil nikogar, potem, ko pa je dobil v roke izvedensko mnenje, pa je to v njem sprožilo alarm in je o tem povedal odvetniku. Ne ve pa, zakaj tega nihče ni sporočil na sodišče ali policijo, sam je sporočil odvetniku in je s tem opravil svojo dolžnost. Kritičnega dne 16.12.2014 je sicer pil alkohol, vendar nič omembe vrednega, špricer s pizzo in mogoče je poizkusil vino. Po tem, ko se je popoldan vrnil domov sočasno z ženo, je ona začela pripravljati večerjo, sam pa je bil pred TV-jem. Preoblekel se je po večerji v pižamo, ko seje žena odpravila na zabavo. Preoblekel seje v trenerko ali pižamo. Glede pranja oblačil je pojasnil, da polni pralni stroj kdorkoli pri njih doma, ne prakticirajo pa tega, da bi ob koncu zimske sezone prali plašče ali bunde. Rdečo bundo je pral v pralnem stroju, plašča Bugatti pa nikoli, prav tako ne prakticirajo, da bi po zimski sezoni plašče nosili v kemijsko čistilnico. Sam je desničar. Na SMS Bartola, ki gaje prejel ob 18:42 uri, je odgovoril šele kasneje ob 19:46 zato, ker je bil prej pred televizorjem, videl je SMS, daje neka neumnost in gaje samo odložil, šele potem, ko je šel sedeti za mizo, pa mu je bilo dolgčas in je s humorjem odgovoril. Na vprašanje zakaj se ni, če mu je bilo dolgčas, deset minut prej, ob 19:36 uri javil na klic Roka Grecsa, je pojasnil, daje bil utrujen po celem dnevu, Grecsa pa je zelo težko razumeti, še posebej zvečer in mu je že velikokrat prej naredil popolnoma enako. Na vprašanje ali se spomni pogovora s Farkašem glede seznama za fentanje, je obtoženi povedal, da ne ve, kje je to bilo, kdaj je bilo, kako je bilo in kako je on do tega prišel. Njegov šef Danijel je njegov dober prijatelj in so se ves čas hecali. Ne ve od kje je Farkaš to pobral. Na izrecno vprašanje ali je ta debata s Farkašem potekala, je obtoženi povedal, da ne ve, ne ve kje naj bi bila ta debata, ker si nista bila tako blizu, da bi se kar tako pogovarjala. Enkrat sta šla v bife, ampak se o tem nista pogovarjala. S Farkašem sta bila politična nasprotnika in sta si tako večkrat izmenjala kakšne bodice v „šank stilu“, ne pa kakršnekoli resne grožnje. Obtoženi ni vedel kako to, da se je kritičnega večera ob 20:06 uri na njegovem telefonu, ko je prejel SMS od Bartola, izpisala bazna postaja AVARN03, sam in njegov telefon sta bila ves čas doma. Sam se nikoli ni zanimal za nakup pištole. Na vprašanje zakaj si je potem ogledoval spletne strani, ki ponujajo v prodajo pištole različnih znamk, je odgovoril, da je sam dr. kemijskih znanosti, tehnika ga zanima in ko je streljal v Dum Dumu si je šel ogledati kaj to dejansko predstavlja, kaj je, iz čiste radovednosti. Leta 2014 je kar precejkrat obiskal te strani, tudi v službenem času. Zato je tudi 31.10.2014 na internetu iskal ključne besede „riffle gun“. Iz kakšnega razloga je shranil na računalniku sliko oškodovanca (dne 28.6.2013 in 2.7.2013), obtoženi ni znal pojasniti. Mogoče je bil v tistem času objavljen kakšen članek v časopisu. < nazaj   naprej >

I. Zagovor obtoženca - 5/5

9. Ob zaslišanju obtoženčeve sestre Majde Novic dne 25.11,2015 je obtoženi še povedal, daje takrat, ko je imel prometno nesrečo sicer res „napihal“ (torej je bil pod vplivom alkohola), vendar je bil to sklop strašnih dogodkov, sesuli so se mu finančni načrti, ravno takrat ga je doletela kazenska ovadba s strani KI, da je ukradel mašino v vrednosti 50.000,00 ali 60.000,00 EUR, tri monitorje in lap top, njemu je bilo vse grozljivo, sesuval se mu je svet, bilje brez denarja. Še dandanes ta ovadba s strani KI (čeprav mu je KI najprej prepovedal, da jo pripelje nazaj, nato pa so mu dali na razpolago, dajo pelje kamor želi) ni bila umaknjena, KI jo je grobo izrabil za izsiljevanje v postopku mediacije, predlagali so, da če sam umakne tožbo zaradi izgube delovnega mesta, oni umaknejo to kazensko prijavo. Ti pritiski (k temu pa prišteje še poskus atentata nanj leta 2010, ko so mu odvili kolo na avtomobilu) so izbruhnili tistega dne, ko je imel nesrečo. Te težave pa so se odražale tudi v družini doma, ki pa so jih konstruktivno rešili. 10. Ob zaslišanju izvedenca Sabliča dne 2.12.2015 (stran 35 prepisa zvočnega posnetka) je obtoženi še dodal, daje plašč Bugatti kupil leta 2007. Plašč je uničen z raztrganimi žepi in ga nosi samo, ko je hudo mraz. Torej tega plašča ni nosil cele zime in cela leta ampak samo občasno. To je ravno tako kot če bi bil deponiran nekje varno na sodišču. Obtoženi je tudi povedal, daje kritičnega večera pršilo, da je bilo tisti večer slabo vreme (stran 37 prepisa zvočnega posnetka). Na vprašanje kako to ve, če ni bil zunaj, je obtoženi povedal, daje prišel domov ob pol sedmih. Obtoženi je tudi izrecno povedal, da ne oporeka, da so bile na njem najdene sledi streljanja (stran 37 prepisa zvočnega posnetka). 11. Na glavni obravnavi dne 23.12,2015 je obtoženi odgovoril še na nekaj vprašanj. In sicer je pojasnil, da se je kritičnega dne, po tem, ko se je razšel s prijateljem Medenom, počasi odpravil proti Ljubljani, bilo je slabo vreme, začelo je pršiti, ustavil se je še na počivališču v Povirju in na Lomu, potem pa je šel direktno domov. Se mu pa ni nikamor mudilo. Kritičnega dne zvečer je hči, ko je prišla domov, iz firbca vprašal, če je slišala da so streljali na Viču, zanjo se ni ustrašil, misli, daje bilo že v najavi na POP TV nakazano, daje bil vmešan direktor KI. Po predočenju, da to ni bilo nakazano, je povedal, daje potem to nekako ugotovil in seveda gaje zelo zanimalo kaj seje dogajalo in zato iz tega sledi frekventni obisk vseh informacijskih strani. Na vprašanje kako to, da tisti večer ni poklical žene in je vprašal, če je v redu, glede na to, da je povedal, da ga je zanimalo kaj se je dogajalo in je tudi vedel, da je bila žena na sindikalni zabavi, je obtoženi odgovoril, da ne ve, zakaj bi jo, ne vidi nobenega razloga za to, saj so streljali na Jamnika ne na ženo, ona je bila na žuru kjer je bilo 100 ljudi, saj nismo v Ameriki, da bi prišlo do masakra, tudi na pamet mu ni padlo. Tiste nedelje (po umoru), ko je rezal živo mejo, je imel orodje v kleti (in ne v kolesarnici) in ko je šel ponj, je v kleti videl dve kolesi od žene in hčere in nekako mu je „potegnilo“, da pogleda svoje kolo, ker se v kolesarnici marsikaj dogaja, zato gre občasno pogledat v kolesarnico. Tisti dan je bilo lepo vreme in je dobil idejo, da pripravi kolo za sezono. Leta 2014 je kolo uporabljal zelo malo, čez zimo absolutno nič in se od konca poletja naprej s tem kolesom ni peljal. Na vprašanje zakaj je potem dne 22.12.2014 pripravljal kolo na pomlad, je obtoženi povedal, da bi težko našel resen vzrok, verjetno gaje potegnila ideja o dobrem gospodarjenju z lastnino in je hotel pogledati ali je kolo pripravljeno za pomlad ali ne, bila je krasna sončna nedelja, kolo je „našprical“ z WD40 in ga „napumpal“. S sosedom Hrastarjem, ki je bil uslužbenec SOVE, sam pa analitik na kemijskem inštitutu, sta šla enkrat na Barje, to je bilo nekje leta 1997 plus minus kakšno leto, Hrastar je imel svojo službeno pištolo in je zunaj na odprtem streljal, sam pa je v „škrnicelj“ iz papirja lovil tulce. V zvezi s powerpoint datoteko Varno ravnanje z orožjem, ki je bila najdena na njegovem računalniku, je povedal, da si je delal izpiske, ko se je pripravljal na izpit iz varnega ravnanja z orožjem. 12. Na glavni obravnavi dne 28.9.2016 je obtoženi na lastno željo še dopolnil svoj zagovor in povedal, da glede liste za fentanje poudarja, da sam tega nikoli ni rekel, ker s Farkašem nista imela toliko stikov, da bi prišla v medsebojnih pogovorih do nekih takih in podobnih diskusij. Sam je mnenja, daje lista za fentanje konstrukt, ki si ga je nekdo izmislil, da bi njega bolj trdno obremenil z zadevo. V tej listi se navaja Hans kot sinonim za Janka Jamnika, vendar nihče na inštitutu, tudi sam ne, Janka Jamnika ni imenoval s tem imenom. Ob zaslišanju izvedenca Kravosa istega dne pa je še povedal, daje sam leta 2014 reagiral zaradi počasnosti slovenskih sodišč, saj je bila prva obravnava na Delovnem in socialnem sodišču šele dve leti po odpustitvi. Šele leta 2014 se je to končalo in zato je takrat dal to v javnost (pošiljanje mailov), to je bila njegova dolžnost, da pokaže kako se troši davkoplačevalski denar in s tem je bilo zanj konec. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 1/63

IV. OCENA DOKAZOV IN RAZLOGI O ODLOČILNIH DEJSTVIH IV.A  IZPOVEDBE PRIČ, IZVEDENSKI MNENJI IZVEDENCA PSIHIATRA IN IZVEDENCA PSIHOLOGA, LISTINSKA DOKUMENTACIJA, KAMERE 16. Nobenega dvoma ni, daje bil oškodovanec Janko Jamnik dne 16.12.2014 okoli 19:40 ure na parkirišču restavracije Via Bona na naslovu Tbilisijska ulica 59 v Ljubljani dvakrat ustreljen v glavo s strelnim orožjem kalibra 7,65 x 17 mm, zaradi zadobljenih poškodb pa je umrl dne 19.12.2014 ob 12:50 uri v CIT UKC Ljubljana. Navedeno izhaja iz zapisnika o ogledu kraja kaznivega dejanja, poročila o preiskavi NFL z dne 23.12.2014, izpovedbe priče Tineta Horvata, obdukcijskega zapisnika skupaj s fotografijami, izvedenskega mnenja izvedenca dr. Zupanca ter izpovedbe izvedenca Zupanca. 17. Po presoji vseh izvedenih dokazov in oceni obtoženčevega zagovora, sodišče ugotavlja, da je obtožencu očitano mu kaznivo dejanje dokazano. Čeprav je obtoženi ves čas postopka kaznivo dejanje zanikal, pa sodišče njegovemu zagovoru ne sledi. Natančna ocena obtoženčevega zagovora namreč pokaže, da je le-tega obtoženi spreminjal in prilagajal zanj obremenilnim dokazom, prav tako pa je njegov zagovor izpodbit z ostalimi izvedenimi dokazi, kar bo še podrobneje obrazloženo v nadaljevanju sodbe. 18. Iz izvedenih dokazov (zagovor obtoženca, izpovedbe zaposlenih na KI, listinska dokumentacija) izhaja, daje bil obtoženi od leta 1982 do leta 2009 zaposlen na KI, ko je dobil redno odpoved iz krivdnih razlogov. Redno odpoved iz krivdnih razlogov je podpisal oškodovanec (priloga A59 - list. št. 47-56). Nadalje iz istih dokazov izhaja, da je imel obtoženi konstantne spore z določenimi zaposlenimi na KI že veliko prej pred njegovo odpustitvijo. Obtoženi je bil sicer velik strokovnjak na področju ionske kromatografije, kar izhaja praktično iz izpovedb vseh zaposlenih na KI in njegove strokovnosti mu nikoli ni nihče oporekal. Vendar pa je imel obtoženi predvsem težave v odnosu do nekaterih sodelavcev, tudi njemu nadrejenih ter odnosu do dela. Iz izpovedbe Mirana Gaberščka (zaposlen na KI od leta 1987, vodja laboratorija na KI in direktor Centra odličnosti) tako izhaja, da je imel obtoženi ogromno nekih manjših problemov, od neizdelanih projektov, do nesmotrno nakupljene oz. uporabljene naprave, do problemov s študenti. Po svoje je delal z opremo in se ni držal protokolov. Obtoženi je ves čas ljudi malo zmerjal, provociral, dražil, ne kaj večjega, bil pa je ves čas konflikten. Fizično nasilen ni bil, je pa ves čas nekaj godrnjal, bil žaljiv, vzkipljiv in imel neprimerne pripombe. Bil je človek, ki potrebuje občinstvo, on ima konflikt in hoče, da vsi to vidijo. Priča Damir Metelko (na KI zaposlen od leta 1983 do 1997) je povedal, da obtoženi nikoli ni bil agresiven, bil pa je konflikten, zajedljiv, vedno je imel kakšne pripombe. Priča Muharem Husić (zaposlen na KI od leta 1982, sindikalni zaupnik na KI) je povedal, da je imel pogoste stike z obtoženim, ki je dejansko včasih na kakšno stvar hitro odreagiral, se hitro razburil, ocenil bi ga kot daje bil „tečko“, ne pozna ga pa kot nasilneža. Priča Božidar Ogorevc (na KI zaposlen od leta 1979, od leta 2002 do 2010 je bil vodja laboratorija za analizno kemijo) je povedal, da se je obtoženi proti njemu obrnil leta 2001 (pred tem so bili odnosi korektni) in začel delovati proti njemu najprej bolj pasivno, potem, ko je sam postal vodja oddelka v letu 2002 (za to mesto pa se je potegoval tudi obtoženi tako leta 2002 kot tudi en mandat prej leta 1998) pa zelo aktivno. Obtoženi je bil zelo težek „trouble maker“, ščuval je ostale sodelavce proti njemu z namenom, da bi sam postal vodja oddelka. Leta 2006 je priči potekel mandat in takrat sta se sam in tudi obtoženi prijavila za vodjo oddelka, vendar pa je znanstveni svet in direktor Venturini odločil Ogorevcu v prid. Razmere v laboratoriju kot posledica izrazito negativnega, manipulativnega in škodljivega delovanja obtoženca so eskalirale do te mere, da so spomladi leta 2007 sodelavci direktorju poslali posebno peticijo z zahtevo, da se obtoženca izloči iz laboratorija, saj je bil zaradi njegovega delovanja laboratorij praktično paraliziran. Zato je v začetku septembra dr. Venturini sprejel sklep, da se obtoženca fizično izloči iz laboratorija in so mu dodelili svojo sobo v mansardnem delu inštituta, v kleti pa je dobil svoj laboratorij. Tisti trenutek, ko je obtoženi zapustil laboratorij, je atmosfera v njem postala normalna. Od takrat dalje sam ni imel več stikov z obtoženim, saj ga je tudi obtoženi kot vodjo popolnoma ignoriral in seje obračal direktno na direktorja Venturinija, ki je imel z njim dosti opravka in ga je nameraval spomladi 2008 odpustiti iz krivdnih razlogov, potem pa je prišlo do zamenjave direktorja, Jamnik pa je dal obtožencu novo priložnost in je z njim začel kot da se prej ni nič dogajalo. Obtoženi je bil človek, ki ni bil pripravljen prevzeti nobene odgovornosti, vedno je zahteval nekaj, za kar je vedel, da ne bo dobil pozitivnega mnenja in je potem to izkoristil, da so bili drugi krivi za to, da on ne more delovati kot dober znanstvenik. Priča je opisal primer, ko je obtoženi porabil denar, ki mu je bil dan na voljo za dve leti v nekaj tednih, nabavil je aparaturo v nepopolni konfiguraciji in od direktorja zahteval še dodaten denar. Prav tako je povedal, daje obtoženi nenadoma samovoljno odpovedal sodelovanje v projektu, ki ga je dobil leta 2006 po razpisu Ministrstva za obrambo v zvezi z analizo ostankov po eksplozijah, neizvajanje tega projekta pa je KI povzročilo veliko škodo oz. težave, kar je bila tudi pika na i in se je potem Jamnik odločil, da obtoženca odpusti iz krivdnih razlogov. Proti priči kot invalidu (priča je namreč skoraj slep) je obtoženi deloval na zelo umazan način (npr. obrnil se je na delovno inšpekcijo češ, da se priča zaletava v omare s strupenimi kemikalijami in predstavlja resno nevarnost za KI). Obtoženi je bil tudi zelo paranoična osebnost, večkrat je pravil, da ga nekdo zasleduje, nastavil je stvari okrog računalnika in naslednji dan gledal ali je kdo kaj premaknil. Bilje zelo aroganten, žaljiv človek in manipulativen. Tudi do žene seje obtoženi na KI v prisotnosti drugih obnašal precej žaljivo in arogantno. Ko je obtoženi odšel iz laboratorija, je zelo agresivno in žaljivo napadal tudi dr. Venturinija, obtoženčevih mailov je bilo do takrat, ko je zapustil inštitut, brez števila, včasih so bili po 2, 3 e-maili na dan. Ko je obtoženi KI zapustil, je njegova aktivnost z maili prenehala, konec oktobra, začetek novembra 2014 pa so ponovno pričela prihajati njegova sporočila (maili). Obtoženi sicer fizično agresiven ni bil nikoli, deloval je izrazito verbalno agresivno, obnašal seje arogantno, zasmehoval, žalil in zaničeval je vse tiste, ki niso spadali v njegov krog, kalil je medčloveške odnose, deloval je manipulativno preko vplivanja na druge ljudi, ki so se pustili vplivati, zastraševanje je uporabljal kot eno svojih metod delovanja, grozil je ljudem, da bodo že videli, ko bo sam postal vodja oddelka, kako bo to „spucal“ in tako naprej, v tem smislu je grozil in zastraševal. Je pa priča povedal, da je bil obtoženi zelo dober strokovnjak oz. znanstvenik. Priča Peter Venturini (bil direktor KI od leta 1999 do 2008) je povedal, da je obtoženca spoznal že kmalu po svojem prihodu na KI, je pa že takrat obtoženi imel težave s spoštovanjem avtoritete dr. Mirka Bizjaka, ki je bil vodja obtoženca. Obtožencu je sam tudi predlagal, da če ima težave s svojim vodjem, ker mu je tudi oporekal strokovnost, da se preseli v drug laboratorij, vendar tudi tega obtoženi nekako ni želel. Leta 2002 je dr. Bizjak zapustil KI, kot vodja pa gaje nadomestil Božidar Ogorevc, ki je bil za vodjo nato ponovno izvoljen tudi leta 2006 (takrat se je za to mesto potegoval tudi obtoženi, ki pa ga v zvezi s tem nihče ni podpiral). Sam je videl, da je obtoženi ambiciozen in si želi imeti eno odgovornost, zato mu je predlagal, da bi bil odgovoren za analizno napravo ICPNS in skupino, vendar si obtoženi tega na koncu ni želel, kar gaje presenetilo, saj je imel obtoženi veliko željo, vendar pa potem ni imel želje prevzeti tudi odgovornosti. Ko je bil izbran Božidar Ogorevc, so razmere v laboratoriju postajale vedno bolj neznosne (diskreditacije vodij laboratorija, posmehljiv odnos do sodelavcev), tudi vsi sodelavci so se obrnili pisno na pričo in ga prosili za pomoč v smislu, da bi obtožencu zagotovili prostore izven laboratorija. Zaradi sodelavcev se je odločil ukrepati in je obtožencu zagotovil prostore v kleti ter pisarno v zgornjem nadstropju. Bile so tudi težave, ker obtoženi ni spoštoval avtoritete Ogorevca in svojih obveznosti (ni delal poročil, ni izpeljal protokola z mladimi raziskovalci, ni pravočasno izpeljal projekta, ki gaje financiralo Ministrstvo za obrambo, ni naredil poizkusov), zato je prišlo do tega, daje bila pred pričinim odhodom iz KI izpeljana procedura do te mere, daje imel obtoženi zagovor pred izredno odpovedjo delovnega razmerja, na pobudo upravnega odbora pa se mu je nato dala še ena priložnost in so se mu odobrila dodatna sredstva, ki jih je že potrošil. Sam ni imel osebne zamere ali prepira z obtoženim in tudi nikoli ni bil prisoten pri kakšnem neprimernem obnašanju obtoženca ali fizični agresiji obtoženca. Obtožencev odnos do njega je bil spoštljiv. Ogorevc je bil praktično slep, pa mu je obtoženi na kolegijih kazal osle, do njega je imel komunikacijo poniževanja in oporekanje strokovnosti. Priča je tudi opisal primer, ko je obtoženi na KI vlagal pritožbe v zvezi s krajo intelektualne lastnine šlo pa je za težko razumljivo zadevo, saj ni šlo za raziskovalno delo temveč za razmislek o tem katero napravo bi bilo koristno kupiti. Obtoženi je v zvezi s tem napisal predlog, obrazložitev, ki je bil zavrnjen, kasneje se je tega lotil Ogorevc, ki je predlagal nakup iste opreme, obrazložitev pa je bila drugačna in dejansko je bila ta naprava potem kupljena. Povedal je tudi, da je bil obtoženi kvaliteten znanstvenik. Priča Janez Levec (predsednik upravnega odbora na KI ter v funkciji v.d. direktorja) je povedal, da obtoženi ni bil nikoli tečen ali siten, kultivirano je sprejel njegovo kritiko, ko je bil sam sprva proti temu, da obtoženi odide v Tasmanijo. Osebno pa obtoženca ne pozna, ker z njim ni imel direktnega kontakta. Obtoženi mu je tudi večkrat napisal določene pripombe ali zahteve na upravni odbor (npr. daje bil oškodovan pri prenosu znanja, ki gaje prinesel iz Avstralije), kar je sam posredoval naprej pravni službi. Vedno kadar je prišlo do tega pisanja, ga je obtoženi poklical po telefonu in sta vljudno in normalno zaključila pogovor. Priča Maša Korenčan (pomočnica direktorja na KI od leta 2008 do 2011, vodila je postopek redne odpovedi iz krivdnih razlogov pri obtožencu, po izobrazbi pravnica) je povedala, da je obtoženi zelo konflikten človek, ki seje zapletal v spore. Bilje grob in žaljiv, grozil pa ni. Je človek, ki rabi teater in občinstvo. Ko je oškodovanec leta 2009 nastopil mandat, je bil obtoženi že v hudih sporih na KI, začel se je tudi postopek izredne odpovedi delovnega razmerja še pri prejšnjem direktorju, ki ga je potem upravni odbor ustavil. Oškodovanec je nastopil z ambicijo, da bi stvar rešili in seje evidentno postavil na stran obtoženca ter je zelo stisnil laboratorij, da so morali sodelovati z obtožencem, morali so mu odobriti dodaten prostor, dostop do opreme, dobil je svojo pisarno, vendar se ni izšlo in je bil v roku enega leta ponovno začet postopek odpovedi, tokrat reden postopek iz krivdnega razloga, saj je situacija z obtoženim postala nevzdržna, zafrknil je namreč vse kar je lahko (obtoženi ni končal projekta na MORS-u, prav tako ni končal projekta pri nakupu opreme). Obtoženi je tudi pošiljal maile z vsebino kakšne krivice vse so se mu zgodile, to je bilo oktobra ali novembra, ko se mu je iztekala pogodba. Sama ni vedela za to, da naj bi bila na obtoženčevem seznamu za fentanje (to ji je bilo predočeno ob njenem zaslišanju v preiskavi). Obtoženi ji je na (delovnem) sodišču, kjer je sodelovala na obravnavah, dajal žaljive komentarje. Priča Nataša Novak Tušar (zaposlena na KI od leta 1995) je povedala, daje bil obtoženi nezadovoljna oseba, veliko je bil v sporu z ljudmi, nikoli ni bil z ničemer zadovoljen in seje zelo rad z vsemi nekaj prerekal, bilje kot en majhen otrok, tudi če si mu dal tisto kar je hotel, je potem hotel nekaj drugega. Pred kratkim (torej pred 14.1.2015, ko je bila priča zaslišana v preiskavi) je pošiljal vsem maile v katerih je hotel vsem dopovedati, da se mu je zgodila krivica. Obtoženi ni upošteval odnosa, daje oškodovanec direktor, k njemu je kar vdrl v pisarno, iz njega se je delal norca, z vsemi se je skregal (tudi na Univerzi v Novi Gorici) in vsi so bili krivi za to, da on ni mogel delati. Ne ve pa, da bi bil obtoženi kdaj nasilen ali da bi grozil. Priča Samo Hočevar (zaposlen na KI od leta 1998) je povedal, da je imel do leta 2000 neke normalne odnose z obtoženim, potem pa so se začele provokacije, dajanje dela v nič, šlo je za nevzdržen odnos, dokler ga ni takratni direktor Venturini leta 2007 prestavil v drugo pisarno. S strani obtoženca ni šlo za fizično nasilje, ampak to kar je on delal, je bilo najboljše, kar so delali ostali pa je bilo nepomembno, brez veze. Obtoženi se je spravil tudi na zelo oseben nivo do Ogorevca, ki ima zelo slab vid, žalil ga je na račun njegove slabovidnosti, da slep človek ne more biti na inštitutu, da ogroža sebe in druge, to se je kopičilo in je postalo nek modus operandi obtoženca. Zaradi takšnega obnašanja je bil obtoženi nato izseljen v druge prostore. Priča Albin Pintar (na KI zaposlen od leta 1990, bil je tudi član, podpredsednik in predsednik znanstvenega sveta) je povedal, da je kot član znanstvenega sveta spremljal vso zgodbo okrog odpuščanja obtoženca. Oškodovanec je postopek podedoval od predhodnega direktorja Venturinija in je sprva skušal na različne načine delo obtoženca urediti tako, da bi bilo znosno za vse sodelavke in sodelavce inštituta, vendar se to ni dalo, kar je rezultiralo v tem, da je bil obtoženi odpuščen. Obtoženi je tudi tožil KI oz. znanstveni svet inštituta zaradi neizvolitve v najvišji znanstveni raziskovalni naziv, glede tega je tekel postopek pred delovnim sodiščem in kolikor je seznanjen, je obtoženi to pravdo izgubil. Obtoženi je nekaj dni pred iztekom pogodbe o zaposlitvi na FKKT (ki mu je potekla oktobra 2014) pričel bombardirati njihove elektronske naslove z različnimi sporočili in svojimi pogledi glede na razna dejanja izpred nekaj let, celo do 10 let nazaj. Vsebina teh elektronskih sporočil je bila, da se je njemu zgodila krivica, da se on z odpustom iz krivdnih razlogov in s sodbami ne strinja. Ga je pa zelo zmotilo, ker se je obtoženi v teh mailih zlagal (ker je navedel v mailu, daje bil odpuščen in daje še vedno brez službe, kar pa ni bilo res). Obtoženi je bil dokaj težaven, nikoli se ni sprijaznil z odločitvami znanstvenega sveta, zamisli, ki so se mu porodile, je želel realizirati ne glede na škodo v okolju, obtoženca si nihče ni želel v delovnih sredinah, izjavljal je, da delo drugih ljudi ni nič vredno. Obtoženi je še kakšno leto pred zadnjimi maili na KI naslavljal pisno sporočilo, blog nekih sporočil za analizno delo na Ministrstvu za obrambo, da je vse tisto plagiat in da tam notri povzemajo dosti dejstev oz. rezultatov dela, ki bi jih morali po avtorstvu pripisati njemu, zaradi cesarje bila na KI ustanovljena komisija, kije ugotovila, da ni šlo za plagiat. Priča Darja Kotnik (mlada raziskovalka na KI, obtoženi je bil njen mentor pri doktoratu) je povedala, da je od obtoženca dobila izjemno znanje, ves čas ji je stal ob strani, tudi ko je bil odpuščen iz KI. Maščevalnosti v njem ni prepoznala, bil je sicer trmoglav, imel je neke fiksne ideje, izražal je jezo in nezadovoljstvo vendar vse v povezavi z raziskovalnim delom ter z namenom, da delajo korektno. Sama še danes ne ve kaj je bil glavni razlog, da je odšel iz KI, v tistem trenutku je ni zanimalo, ker je sama morala rešiti svojo situacijo v zvezi z dokončanjem svojega raziskovalnega dela. Težave v zvezi s financiranjem njenega statusa mlade raziskovalke ji niso znane. Priča Tanja Šarabon (zaposlena na KI kot pravnica od leta 2011) je povedala, da obtoženca pozna bolj iz spisa kot pa osebno, ko je bila kot predstavnica KI navzoča na obravnavah v njegovem delovnopravnem sporu. Tako je bila navzoča na obravnavah, kjer sta bila tudi obtoženi in oškodovanec. Čutiti je bilo, da gre za neko zamero s strani obtoženca, ne ve sicer, če je to do te mere neobičajno, saj je šlo za delovni spor, ko je bilo nekomu odpovedano delovno razmelje. Je pa bil obtoženi zelo intenziven v svojem čustvovanju, osebno je jemal stvari, bilo je rečeno, da mu je oškodovanec uničil življenje, družino, kariero, v tem smislu. Priča Urška Bassin (odvetnica v Odvetniški pisarni Safar in partnerji, ki je zastopala KI v delovnopravnem sporu z obtoženim in Janežičevo) je povedala, da je bil obtoženi tožnik v treh zadevah, v prvi zaradi opomina, kjer je obtoženi uspel s svojim zahtevkom, vendar tam ni bilo niti denarnih niti kakršnihkoli posledic, potem pa je tožil še zaradi neimenovanja v naziv in odpovedi iz krivdnih razlogov, s tema dvema zahtevkoma pa ni uspel in je izgubil na vseh treh stopnjah, končano je bilo z revizijo, misli da v letu 2013. Tudi oškodovanec je hodil na sodišče. Obtoženi je bil v teh postopkih posebnež, ni šlo za običajen spor, gotovo je šlo za zamero. Enako je bilo tudi v delovnopravnem sporu z Janežičevo, ni šlo zgolj za delovno razmeije, ampak je šlo za napetost med ljudmi samimi, oni se imajo vsi za najboljše in so potem tudi blazno prizadeti. Priča Franci Merzel (zaposlen na KI, prijatelj obtoženca in oškodovanca) je povedal, da je obtoženi kolerik, zelo hitro da na plan kar misli in v sebi ne tuhta zamer. Obtoženi je bil vzkipljiv, če je bil prepričan o kakšnih napakah, jih je obsojal verbalno, ne pa v smislu maščevanja. Je načelen in se drži svojih principov. Bili so tudi sodelavci, ki so imeli o obtožencu slabo mnenje, pritoževali so se, da je bil nesramen, ampak sam si je razlagal, da je bilo to povezano z njegovo polnokrvnostjo, iskrenostjo, obtoženi je gorel za svoje ideje. Kar je hotel povedati in reči, je povedal takoj, da so vsi to vedeli in slišali. Obtoženi se je vedno podpisal pod svoje namere, kar izhaja tudi iz njegovih mailov. Sam si ne predstavlja, da bi obtoženi lahko storil tako hudo stvar. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 2/63

19. Sodišče sledi izpovedbam prič povzetih v prejšnji točki obrazložitve, saj so priče izpovedovale ves čas postopka enako, prav tako se njihove izpovedbe medsebojno skladajo. Iz izpovedb prič Gaberšček, Metelko, Husič, Ogorevc, Venturini, Korenčan, Novak Tušar, Hočevar, Pintar izhaja, da sicer obtoženi nikoli ni bil fizično agresiven, bil pa je konflikten, žaljiv, dostikrat v sporu s sodelavci, ki jih je tudi zmeijal, rad seje kregal, bilje zajedljiv, delo drugih je dajal v nič. Obtoženi je nekatere ljudi sprejemal kot avtoriteto in z njimi posebnih konfliktov ni imel ter se je do njih vedel korektno (npr. do Venturinija, Levca), nekatere ljudi pa kot avtoritete ni sprejemal in je pri odnosu z njimi pokazal svojo izrazito negativno plat (tak je bil odnos z Božidarjem Ogorevcem). Sodišče prav tako sledi izpovedbama prič Kotnik in Merzela, ki posebnih negativnih izkušenj z obtoženim nista imela, Kotnikova je poudarila, daje od obtoženca dobila izjemno znanje in ji je ves čas stal ob strani, Merzel pa je kot obtožencev prijatelj poudaril njegovo polnokrvnost in iskrenost, vendar sta tudi ti dve priči izpovedali, daje bil obtoženi trmoglav, da je izražal jezo in nezadovoljstvo, da je kolerik in vzkipljiv. Priči Šarabon in Bassin pa sta prepričljivo opisali obtoženčevo dojemanje delovnopravnega spora. Sodišče glede na izpovedbe prič Gaberščka, Ogorevca, Venturinija, Korenčanove, Pintarja zaključuje, da obtoženi ni imel problemov zgolj v odnosu z ljudmi temveč tudi v odnosu do svojega dela (nedokončanje projektov, nesmotrno porabljena sredstva, ipd.), kar vse je eskaliralo do tega, daje bil leta 2007 na podlagi peticije sodelavcev preseljen v drugo pisarno, prav tako mu je bil dodeljen drug laboratorij. To je potrjeno tudi s peticijo, ki so jo dne 26.4.2007 podpisali njegovi sodelavci in zaradi zaničevanja dela drugih raziskovalcev, poniževanja sodelavcev oddelka, širjenja žaljivih in lažnih informacij po inštitutu in izven inštituta, ustvarjanja atmosfere na oddelku, ki je neprimerna in velikokrat nemogoča za raziskovalno delo, skrajno neprimernega in žaljivega obnašanja do novih raziskovalcev in obiskovalcev, pogoste manipulacije z osebjem, pisnega in verbalnega pritiska na nekatere sodelavce z namenom uklanjanja njegovim zahtevam ter popolne samovolje in neupoštevanja pravil, predlagali, da se obtoženca izključi iz skupine, da se ga fizično odstrani iz oddelka in prepove dostop do opreme oddelka (navedena pritožba se nahaja na CD-ju v prilogi A55, v mapi CRP - plagiat - kraja in podmapi diskvalifikacija - eliminacija - likvidacija). Pred prihodom oškodovanca je bil zoper njega celo sprožen postopek odpustitve, vendar je bil nato ustavljen. Ko je delo direktorja nastopil oškodovanec, je obtožencu dal še eno priložnost, vendar je obtoženi ni izkoristil, kot je izpovedala Maša Korenčan, je obtoženi zafrknil vse kar je lahko, situacija z njim je postala nevzdržna, zato je bil ponovno začet postopek odpovedi in leta 2009 je dobil redno odpoved iz krivdnih razlogov. Sodišče izpovedbam prič, ki so opisovale obtožencev konflikten odnos do sodelavcev ter do dela sledi tudi zato, ker je bil obtoženi dejansko odpuščen iz KI zaradi krivdnih razlogov, s svojimi tožbami na delovnopravnem sodišču pa ni uspel. Obtoženčeve osebne lastnosti, o katerih so izpovedovale priče, pa je ugotovil tudi izvedenec psiholog (mnenje izvedenca Benedika je povzeto v nadaljevanju sodbe). 20. Priča Tatjana Jamnik Skubic (žena oškodovanca) je povedala, da sta se z oškodovancem vsakodnevno pogovarjala o odnosih in problemih v službi na KI. Največ problemov je imel z obtoženim in družino Janežič. Oškodovanec je najprej obtožencu ponudil rešitev, kupil mu je potrebno opremo in denar zanjo vzel iz posebnega fonda, ko pa je oprema prišla, je obtoženi ni želel razpakirati, ker je rekel, da to ni dovolj. Obtoženi je stalno vlagal tožbe proti oškodovancu na različne teme, zadnja je bila, daje oškodovanec njemu ukradel avtorsko lastnino v zvezi z nekim projektom, kije bila tudi takoj zavržena. Oškodovanec ji je povedal, da obtoženi na sodišču nastopa z neresnicami, obtoženi je vedno vzroke za to, da je nekaj narobe, iskal pri drugih, nikoli ni bil sam nič kriv, vedno so bili krivi drugi. Par dni pred smrtjo ji je oškodovanec tudi povedal, da je obtoženi izgubil vse postopke in gre lahko samo še na Evropsko sodišče. Sodišče sledi tudi izpovedbi oškodovančeve žene, saj je bila s strani svojega moža očitno dobro seznanjena z razmerami na KI, njena izpovedba o načinu obtoženčevega delovanja pa se tudi sklada z izpovedbami prič - zaposlenih na KI ter ovadbami in prijavami obtoženca. 21. Priča Jasna Grbović je povedala, da je delala na KI 20 let in sicer do leta 1992, obtoženi je bil 10 let njen sodelavec. Med obtoženim in starejšimi kemiki v skupini je prihajalo do raznih trenj, ker jih je obtoženi poskušal učiti novih metod, včasih je bil nestrpen in zato se je odnos začel krhati. Ko so skupaj delali na terenu, je bil obtoženi zelo kooperativen, izjemen kolega do vseh. Obtoženi je bil hitre narave, odgovoril je hitro, povedal je svoje mnenje, grozil pa ni nikoli. Na zagovor obtoženčevega doktorata ni prišel nihče od njegovih kolegov. Priča je opisala izjemno strokovnost obtoženca ter njegovo obsežno biografijo. Priča Alenka Dunja Zupančič je povedala, da se je na KI zaposlila leta 1979, z obtožencem se pozna 20 let, 10 let sta delala v isti skupini. Upokojila se je leta 2000. Obtoženca je spoznala kot prijaznega, prijetnega, simpatičnega, dobrega kolega, vedno je pomagal. Bil je delaven in natančen. Nekatere je motilo, daje bil pri komuniciranju vedno direkten. Edino kar je bilo slabega je, da je bil včasih zafrkljiv ali celo zajedljiv, takoj je povedal kot se mu zdi. Tak je bil z nekaterimi ljudmi, z njo ne. Grozil ni nikomur. Priča je tudi sama od sebe povedala, da je brala v časopisu, da so bili pri obtožencu najdeni delci smodnika in nato začela pojasnjevati, da je sama imela izkušnje z delci grafita, ki se je prijel za jopo in ni in ni šel stran tudi po večkratnem pranju. Enako velja za rastlinske delce. Nadalje je priča pričela govoriti o upokojenem kemiku Gregorju Vidmarju pri katerem so našli večje količine kemikalij ter poudarila, daje KI hranil eksplozivne in vnetljive snovi v skladišču Heliosa ter da je bila javna tajna, da je KI dobival devize preko kakšnega posameznika in je pomislila na to, da jih je morda dobival od Vidmarja, Jamnik pa morda tega ni več želel nadaljevati. Sodišče ugotavlja, da sta bili priči obtožencu v svojih izpovedbah naklonjeni. Sodišče sicer verjame pričama, da sta bili z obtožencem v dobrih delovnih odnosih (kot je bilo omenjeno že zgoraj obtoženi ni bil z vsemi v slabih odnosih - npr. s Kotnikovo, Merzelom, Levcem, Kočarjem), dejstvo pa je, da je priča Grbovič delala na KI do leta 1992, priča Zupančič pa do leta 2000, torej jima o zadnjem desetletju obtoženčevega dela na KI preden je bil odpuščen iz lastnega ni ničesar znanega. Iz izpovedb prič povzetih v točki 18 obrazložitve pa tudi izhaja, da so se resne težave z obtožencem pričele po letu 2000. Obe priči sta zagovarjali obtoženčevo strokovnost, čemur sodišče pritrjuje, saj so o njej izpovedali praktično vsi zaposleni na KI. Obe priči sta izrazili lastno mnenje o tem, da obtoženi ni storilec očitanega kaznivega dejanja, vendar sodišče ugotavlja, da gre zgolj za njuno osebno mnenje na podlagi poznanstva z obtoženim pred mnogo leti, zato to njuno mnenje ne more vplivati na ugotovitve sodišča. Priča Zupančičeva je celo podajala neke svoje teorije o možnih storilcih, ki pa seveda niso z ničemer podprte in gre zgolj za osebno mnenje priče, ki ga ni podkrepila z nobenimi konkretnimi podatki, objektivnimi okoliščinami oz. razlogi zanj. Njene teorije so temeljile zgolj na lastnih posplošenih sklepanjih, ki pa ne morejo imeti dokazne vrednosti oz. teže. Sta pa navsezadnje tudi obe priči, čeprav se je obtoženi očitno z njima v času, ko so sodelovali kot sodelavci, dobro razumel, opisali obtoženčevo vzkipljivo naravo, trmo ter navsezadnje dejstvo, da je imel konflikte z drugimi sodelavci. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 3/63

22. Priča Drago Kočar (sodelavec obtoženca na FKKT) je povedal, da je imel z obtožencem korektne odnose. Sodelavca sta bila dve ali tri leta. Glede izgube službe na KI je obtoženi menil, da se mu je zgodila krivica in je priči povedal, da ima v zvezi s tem še ovadbe oz. tožbe na sodišču. Obtoženi je imel precej neporavnanih računov s KI, vse te tožbe, ki jih je imel s KI, ga je na nek način zelo težilo. Na FKKT je bil obtoženi zaposlen za določen čas do oktobra ali novembra. Kar se znanosti tiče je imel obtoženi svoj prav in od tega velikokrat ni odstopal. Obtoženi je vedno precej čustveno nastopal, njegov način govora je bil bolj glasen, bolj čustven, do priče pa ni bil nikoli žaljiv in sta imela korekten odnos. Priča Marko Prezelj je povedal, da obtoženca po strokovni plati (v zvezi z ionsko kromatografijo) pozna 30 let, redno sta se dobivala enkrat na mesec. Obtoženi je zelo glasen, odkrit človek, ni pa bil zamerljiv. Sam ni vedel, da se je obtoženi ukvarjal s streljanjem. Sodišče tudi izpovedbama teh dveh prič sledi. Očitno je, da tudi ti dve priči negativnih izkušenj z obtoženim nista imeli, sta ga pa karakterno priči opisali podobno kot druge priče, predvsem sodelavci iz KI (da je obtoženi menil, da se mu je zgodila krivica, da je imel obtoženi svoj prav od katerega ni odstopal, daje čustveno nastopal, da je bil glasen človek). 23. Priča Martin Škerlj je povedal, da obtoženca pozna 10 let, družila sta se, ko je prišel na Kras. Obtoženi je bil dobričina, nikoli ni grozil, vsi so bili z njim prijatelji. Priča Niko Vrabec, prav tako obtožencev prijatelj s Krasa, je povedal, da sta se spoznala pred 5 leti, nikoli ni bil napadalen, nikoli se ni nikomur zameril, ni bil škrt, vabil je vse, da so jedli in pili in bili dva dni pijani. Sam misli, da obtoženi ni sposoben koga ubiti. Sam ni vedel, da se je obtoženi ukvaijal s streljanjem. Sodišče ugotavlja, da sta ti dve priči obtoženčeva prijatelja s Krasa. Skupaj so se družili v zvezi s kmetovanjem in delom povezanim s tem, skupaj so se zabavali in pili. Oba z obtoženim nista imela negativnih izkušenj, obtožencu sta pomagala pri delu na zemlji in ga v zvezi s tem tudi učila. Sodišče pričama sicer sledi, gotovo pa priči nista bila neka tesna prijatelja z obtoženim, saj jima njegove osebne stvari (v zvezi s službo, v zvezi s streljanjem) niso bile znane, zato tudi ne vesta ničesar relevantnega v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem. Obtožencev prijatelj s Krasa Rok Grecs je povedal, da je obtoženi govoril v tretji osebi množine in govoril „so me vrgli, so me odstranili“. Če je obtoženi prišel v kontakt s kom, ki mu ni bil simpatičen, je mogoče malo dvignil glas, ni pa bil nasilen ali agresiven. Obtoženi je bil načeloma prijazen, dober, je pa bil zamerljiv. Če ga je nekdo užalil ali pa če mu je nekdo kaj naredil ali sta se skregala, mu ni zlahka oprostil oz. ni zlahka pozabil. Priča Marko Žumer je povedal, da so bili z obtoženim in njegovo družino prijatelji (z obtožencem sta se redno družila, parkrat mesečno), da obtoženi nikoli ni bil agresiven, bil je le temperamenten, verbalno je povzdignil glas, sam pa predenje bil oškodovanec umoijen ni vedel, da se obtoženi ukvarja s streljanjem. Sodišče sledi tudi izpovedbama teh dveh zaslišanih prič, bila sta obtoženčeva prijatelja in sama z njim nista imela konfliktov, sta pa tudi ti dve priči opisali nekatere obtoženčeve lastnosti podobno kot druge priče (da je včasih dvignil glas, da je bil temperamenten, zamerljiv). Je pa Rok Grecs izpovedal enako kot Drago Kočar, ki je bil sodelavec obtoženca na FKKT, da je obtoženca tudi po tem, ko je bil odpuščen iz KI, vse še vedno močno težilo, Grecs pa je tudi posebej povedal, daje bil obtoženi zamerljiv, če mu je nekdo kaj naredil ali sta se skregala, ni zlahka oprostil oz. ni zlahka pozabil, kar dejansko izhaja tudi iz obtoženčevih aktivnosti po letu 2009, ki so bile uperjene proti KI in tudi proti oškodovancu Jamniku. 24. Obtoženčeva sestra Majda Novič je izpovedala, da je obtoženca, ko je izgubil službo, to grozno prizadelo. Njej se je smilil, bil je grozovito prizadet, ker ni mogel dobiti službe z njegovim poklicem in se je pritoževal. Sam ji je marsikaj povedal, prav tako Marjana, zato je mnenja, da se mu je zgodila velika krivica. Obtoženi je bil izredno blag človek, če je kakšen kričal nanj je kar pozabil dihati, nikoli ni nobenega udaril, nikoli med njimi ni bilo prepirov in ne verjame, da je obtoženi to naredil. Obtoženi ni bil maščevalen, ni bil konflikten, postal je takrat, ko je imel v službi probleme. Teje nato reševal na sodišču, pri pisanju mailov pa seje vedno podpisal. Zadnje čase (pred obravnavanim kaznivim dejanjem) se je je obtoženi izogibal iz razloga, ker se je vtikala v njegovo delo na parceli. Kadar so bili pri njemu prijatelji, so tudi pili alkohol, kar je bil razlog, daje bil nanjo jezen, ker se sama s tem ni strinjala. Tudi ko je obtoženi hodil na parcelo na Krasu, z njim kaj dosti stikov ni imela. V začetku je bil njegov odnos z ženo zelo dober, ko je izgubil službo pa malo slabši in se je to potem krhalo. O tem se sicer niso pogovarjali, seje pa po obnašanju videlo, daje hudo. Sama pred tem postopkom ni vedela, da obtoženi hodi streljat na strelišče, prav tako ni vedela, da je član strelskega društva. Sodišče ugotavlja, da tudi iz izpovedbe obtoženčeve sestre izhaja, da je izguba službe na KI obtoženca močno prizadela. Sodišče sicer verjame sestri, da obtoženi nikoli ni bil fizično agresiven, saj to izhaja iz izpovedb vseh zaslišanih prič, ne sledi pa ji v delu, ko navaja, daje obtoženi izredno blag in nekonflikten človek, saj ravno nasprotno izhaja iz izpovedb prič Gaberšček, Metelko, Husič, Ogorevc, Venturini, Korenčan, Novak Tušar, Hočevar, Pintar, navsezadnje pa to izhaja tudi iz njene izpovedbe v delu, ko je opisovala njun odnos v času pred obravnavanim dogodkom, ko sta bila v konfliktu in ji je zameril (o zamerljivosti je izrecno izpovedal tudi Grecs), ko je opisovala odnos obtoženca in žene, ki se je krhal po odpustitvi, kar navsezadnje kaže tudi na obtoženčeve obče osebne lastnosti na sploh in ne zgolj v službenem okolju. Iz sestrine izpovedbe je jasno razvidno, daje obtožencu naklonjena (ko je poudarjala, da seje obtožencu zgodila velika krivica, da ne verjame, da je obtoženi storil kaznivo dejanje, da se je obtoženi vedno podpisal pod maile), kar je glede na njuno sorodstveno razmerje povsem logično in življenjsko sprejemljivo, vendar pa sodišče ne more mimo dejstva, daje tudi Majda Novic izpovedala o tem, kako je izguba službe negativno vplivala na obtoženca in daje to celo vplivalo na njegov odnos z ženo, da seje po obnašanju videlo, daje hudo, obenem pa tudi sama pred obravnavanim kaznivim dejanjem nekih tesnejših odnosov in stikov z obtoženim ni imela. 25. Priča Igor Meden je povedal, da se z obtoženim poznata že 15 let, se pa nikoli nista pogovarjala o obtoženčevi izgubi službe, nikoli ga o tem sam ni spraševal in ga te podrobnosti niso zanimale, se mu pa zdi, da se je s tem dejstvom sprijaznil. Sodišče ne sledi izpovedbi priče v tem delu, saj je priča po predočenju vsebine uradnega zaznamka potrdil njegovo vsebino iz katere izhaja, da mu je obtoženi že pred torkom (torej pred 16.12.2014) razlagal, da ima težave pri iskanju službe in se mu je videlo, da ga je izguba službe zelo prizadela, pri čemer ne ve ali je obtoženi izgubil službo na inštitutu ali na faksu, dejstvo, da je bil brez službe, je za obtoženca predstavljalo veliko breme. Priča je kot rečeno potrdil vsebino uradnega zaznamka (povedal je, daje to povedal policistom nekako v teh obrisih), je pa nato pojasnjeval, daje imel obtoženi vizijo, željo, da nekaj na Krasu naredi, kar je bilo tudi predmet dogovaijanja tistega dne pri županu. Glede na obtoženčeve aktivnosti po odpusti iz KI, glede na izpovedbe prič Draga Kočarja, Roka Grecsa, Urške Bassin, Tanje Šarabon in Majde Novic o tej okoliščini ter ugotovitve izvedenca Benedika, sodišče verjame navedbam priče iz uradnega zaznamka, daje obtoženca izguba službe zelo prizadela in je to zanj predstavljalo veliko breme in zato ne sledi njegovi oceni, da seje obtoženi s tem dejstvom sprijaznil. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 4/63

26. Kot je bilo obrazloženo zgoraj, je obtoženi leta 2009 dobil odpoved iz krivdnih razlogov, torej v času, ko je bil direktor KI oškodovanec Janko Jamnik. V zvezi s tem je pred delovnim sodiščem tudi več let potekal sodni spor, saj je obtoženi vložil tožbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Obtoženi je po letu 2009 prav tako podajal kazenske ovadbe in prijave na druge institucije npr. prijava na Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) v oktobru 2013 (priloga A23-A26), pošiljal je maile naslovljene na zaposlene KI. V oktobru 2013 je obtoženi podal na upravni odbor KI tudi pritožbo v zvezi z nedopustno odtujitvijo rezultatov raziskovalnega dela (priloga A38, A59 - list. št. 21), to odtujitev pa je očital prav Jamniku. V istem mesecu pa je na KPK podal tudi prijavo suma koruptivnega dejanja ob namernem uničenju raziskovalne opreme s strani KI (list. št. 69-70) v kateri je oškodovancu očital, da je bil že v času direktovanja Petra Venturinija kot predsednik Znanstvenega sveta KI seznanjen s potekom uničenja obtoženčevega laboratorija in njegove raziskovalne enote, po prevzemu direktorskega položaja pa je Jamnik nadaljeval z aktivnostmi v isto smer, se pravi daje preprečeval ponovni zagon sistemov na KI. Iz prijave nadalje izhaja, daje Jamnik zato, da bi se izognil možnim očitkom koruptivnega dejanja, obtoženca spomladi 2011 kazensko ovadil zaradi suma odtujitve ionskega kromatografa in nekaj druge opreme. Da je bila po mnenju obtoženca takšna ovadba popolnoma neutemeljena, je razvidno iz njegovega odgovora z dne 18.4.2011 (list. št. 71-75). V januarju 2014 je obtoženi na PU Ljubljana SKP naznanil kaznivo dejanje kraje intelektualne lastnine (list. št. 60-63) v kateri je navedel, da se prijava nanaša na protizakonito odtujitev rezultatov 17 letnega raziskovalnega dela in predajo le-teh v uporabo avstralski firmi, podpisnik škodljive pogodbe na slovenski strani pa je oškodovanec kot direktor KI. V prijavi je še navajal, daje bila škodljiva pogodba podpisana 12.1.2011, torej približno eno leto in pol potem, ko ga je KI (direktor Janko Jamnik) redno odpustil iz krivdnih razlogov. Iz prijave je nadalje še razvidno, daje po mnenju obtoženca v pogodbi z avstralsko skupino popolnoma neupravičeno navedena tudi njegova žena dr. Marjana Novič (med drugim navaja, da ima žena popolno neznanje s področja ionske kromatografije) in mu o dogodkih, ki so predmet prijave, ni povedala ničesar vse do januarja 2012. Prav tako je obtoženi še navedel, daje želel direktor Jamnik iztržiti dokajšnji denar za posredovano znanje. Obtoženi je na koncu prijave strnil ugotovitev, da so se tudi po odpustitvi iz KI nanj izvajali pritiski (odvitje vijakov na kolesu njegovega avta, vdor v zasebno pošto in poskus kraje identitete, dve leti po odpovedi je bil seznanjen, da je KI proti njemu vložil kazensko prijavo zaradi odtujitve ionskega kromatografa, še ena kraja intelektualne lastnine v zvezi s projektom analize enostavnejših eksplozivov in njihovih ostankov po aktivaciji). Obtoženi je še zapisal, da mu je s krajo intelektualne lastnine in rezultatov več kot petnajstletnega raziskovalnega intenzivnega dela KI onemogočil nadaljevanje tega dela na drugi instituciji, uničili so mu družino, saj je v celotno dogajanje vmešana njegova žena, v slovenski raziskovalni sferi je ožigosan, v mednarodni raziskovalni areni pa so mu v celoti onemogočili prigarano sodelovanje z eminentnimi skupinami iz Amerike, Avstralije in Evrope. Med drugim je obtoženi avgusta 2014 podal tudi kazensko ovadbo zoper oškodovanca in KI v zvezi s kršitvijo moralnih pravic, ta pa je bila oktobra 2014 zavržena s strani Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani (obtoženi je sklep o zavrženju prejel dne 21.10.2014), obtoženi pa je takoj zatem in sicer 29. oktobra 2014 podal dopolnitev svoje prijave oz. ovadbe (list. št. 237- 241). Prav tako je obtožencu v oktobru 2014 potekla pogodba za določen čas pri dotedanjem delodajalcu Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Enako je v mesecu oktobru 2014 (dne 17.10.2014) obtoženi zaposlenim na KI poslal mail (priloga A38, A55, list. št. 151, 283-284) z dostopom do spletne povezave, kjer je bila po obtoženčevih navedbah zbrana korespondenca in dopisi, ki kažejo na to, da je uprava KI jasno vedela kaj dela, ko mu je načrtno uničevala laboratorij in skupino, predvsem pa se mu zdi pomemben elektronski dopis takratnega ministra Zupana, ki je dal Venturiniju zeleno luč za obtoženčevo eliminacijo. Obtoženi je mail zaključil s stavkom: „Pred nami je vikend, če ga preživim, sledijo v ponedeljek nove zanimivosti, če lahko fazam te tragedije lahko tako rečemo“. Iz vpogleda v navedeno spletno povezavo je razvidno, da so bili na njej zbrani različni dokumenti, ki so se nanašali na nepravilnosti v zvezi s projektom, ki gaje leta 2008 izvajal obtoženi (gre za pritožbo sodelavcev zoper dejanja obtoženca, odgovor KI v zvezi z dopisom obtoženca glede plagiatorstva z dne 11.4.2014, slike laboratorija pred in po „uničenju“, pritožba obtoženca z dne 19.8.2013 naslovljena na predsednico Znanstvenega sveta KI), dopis obtoženca z dne 14.10.2008 poslan tedanji ministrici Mojci Kucler Dolinar v zvezi z nepravilnostmi na projektu, dopis obtoženca v katerem pravi, da bo pričel s serijo objav dokumentov, ki so nastajali med njegovo diskvalifikacijo, eliminacijo in končno profesionalno likvidacijo na KI, pritožbe obtoženca z dne 22.6.2004 namenjene tedanjemu direktorju Venturiniju, kjer prijavlja nepravilnosti v zvezi z neupravičenim prilaščanjem intelektualne lastnine, ki naj bi jo zakrivil dr. Ogorevc ter dokumentacija v kateri obtoženi predstavlja naslednji sklop mobinga povezan z dogajanjem na Tasmaniji v letih 2003 in 2004. 27. Glede na vse navedeno sodišče z gotovostjo zaključuje, da se obtoženi kljub temu, daje bil iz KI odpuščen že leta 2009, s tem dejstvom nikakor ni mogel sprijazniti, saj je podajal prijave na različne inštitucije, vodil je spor pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, prav tako pa je še vedno različnim zaposlenim na KI pošiljal maile, iz njihove vsebine pa je razvidna grenkoba obtoženca, nesprijaznjenost s tedanjo situacijo, predvsem pa je razvidno, daje obtoženi sebe dojemal izključno kot žrtev (govoril je o lastni eliminaciji, likvidaciji in diskvalifikaciji) ob popolnem pomanjkanju sposobnosti kakršnekoli objektivnosti. Da pa je za to gotovo krivil tudi direktorja Janka Jamnika pa je mogoče sklepati na podlagi dejstva, da je prav Jamnik podpisal obtožencu odpoved delovnega razmerja, Jamnik je obtoženca ovadil na policiji zaradi odtujitve opreme, obtoženi je izrecno zoper Jamnika podal kazensko ovadbo in prijavo na KPK, iz prijave na KPK, ki jo je obtoženi podal oktobra 2013 pa je razvidno, da v njej oškodovancu očita, da je bil že v času direktovanja Petra Venturinija kot predsednik Znanstvenega sveta KI seznanjen s potekom uničenja obtoženčevega laboratorija in njegove raziskovalne enote, po prevzemu direktorskega položaja je Jamnik nadaljeval z aktivnostmi v isto smer, se pravi da je preprečeval ponovni zagon sistemov na KI. Tudi iz obtoženčeve naznanitve kraje intelektualne lastnine v januarju 2014 je jasno razvidno, daje takšno odtujitev očital prav Jamniku, ker naj bi Jamnik po njegovo želel iztržiti dokajšnji denar za posredovano znanje. Navsezadnje tudi iz zagovora obtoženca izhaja, da je bil naperjen proti oškodovancu. Tako iz izjave na policiji, katere vsebino je potrdil v preiskavi, izhaja, daje bil oškodovanec podpisnik pogodbe o odpovedi o zaposlitvi, da gaje oškodovanec pri izvedbi naloge - projektno delo za MORS še naprej onemogočal na različne načine, zlasti z omejevanjem prostora in denarja, da je oškodovanec prepovedal, da bi mašino iz Nove Gorice pripeljal nazaj na KI, da ga je oškodovanec kazensko ovadil zaradi suma, da je obtoženi to mašino ukradel. Nadalje je tudi povedal, da je zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja sprožil tožbe pred sodiščem in da je izgubil na vseh inštancah, vključno na Ustavnem sodišču, po vseh teh postopkih pa je bil strašansko razočaran, dejansko se mu je sesul ves življenjski slog. Da se je zaradi tega obtožencu porušil svet, izhaja tudi iz izvedenskega mnenja izvedenca Kravosa, ki je povedal, da je obtoženi „izgubil svojo bit“. Čeprav je obtoženi na koncu izjave povedal, da odgovornosti za to stanje ne pripisuje nobeni konkretni osebi, temveč meni, daje šlo za vodstveni kader KI, pa sodišče temu delu zagovora ne sledi, saj je obtoženi na ta način skušal prikazati, da ne krivi oškodovanca (in se na ta način po oceni sodišča razbremeniti). Ravno nasprotno namreč izhaja iz predhodnih njegovih izjav o oškodovancu ter vseh njegovih ovadb in prijav, ki so bile naperjene izrecno zoper direktorja KI - torej oškodovanca. Obtoženi je ob zaslišanju svoje sestre tudi sam povedal, da mu je bilo v času, ko je imel prometno nesrečo (torej leta 2012) vse grozljivo, sesuval se mu je svet, bil je brez denarja in ga je ravno takrat doletela ovadba s strani KI, da je ukradel mašino. Kot je bilo obrazloženo že zgoraj, pa je to ovadbo, ki je tako negativno vplivala na obtoženca, podal ravno Jamnik. Tudi priča Tanja Šarabon, ki je bila kot predstavnica KI navzoča na obravnavah pred delovnim sodiščem, je povedala, daje bilo čutiti, da gre za neko zamero s strani obtoženca, daje bil obtoženi zelo intenziven v svojem čustvovanju in je osebno jemal stvari, bilo je rečeno, da mu je oškodovanec uničil življenje, družino in kariero. Enako izhaja iz izpovedbe Urške Bassin, odvetnice, ki je zastopala KI pred delovnim sodiščem in je potrdila, da je bil obtoženi v teh postopkih posebnež, ni šlo za običajen spor, gotovo je šlo za zamero. Zaslišan na glavni obravnavi je obtoženi tudi skušal prikazati, da se je sprijaznil z dejstvom, da je bil odpuščen in je vse to pustil za sabo, vendar tudi temu glede na vse že zgoraj navedeno (izpovedbe prič, listinska dokumentacija) ni mogoče slediti. Navsezadnje so se obtoženčeve aktivnosti od konca leta 2013 do konca leta 2014 še stopnjevale, ko je oktobra 2013 podal dve prijavi na KPK (v eni izrecno izpostavlja oškodovanca) ter podal pritožbo na upravni odbor KI, januarja 2014 je na PU Ljubljana naznanil kaznivo dejanje kraje intelektualne lastnine (kjer ponovno izpostavlja oškodovanca), avgusta 2014 je podal kazensko ovadbo zoper oškodovanca in KI v zvezi s kršitvijo moralnih pravic (ta je bila zavržena oktobra 2014), oktobra 2014 je podal dopolnitev ovadbe, oktobra 2014 je tudi zaposlenim na KI poslal mail, konec oktobra pa je tudi pregledoval spletne strani, kjer je mogoče kupiti orožje. Vse te aktivnosti v oktobru 2014 pa sovpadajo tudi z dejstvom, da je takrat obtožencu prenehala pogodba za določen čas na FKKT ter dejstvom, daje oškodovanec Tatjani Jamnik Skubic nekaj dni pred smrtjo povedal, da je obtoženi izgubil vse sodne postopke in gre lahko samo še na Evropsko sodišče. Enako je potrdil priča Janez Levec in sicer da mu je oškodovanec tri tedne pred smrtjo povedal, daje stvar z obtoženim zaključena, ker je na zadnji instanci izgubil tožbo. Sodišče tako ugotavlja, da obtoženi decembra 2014 ni imel več česa izgubiti. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 5/63

28. Ker je sodišče ocenilo, da je psihološka slika obtoženca pomembna za presojo očitanega dejanja, predvsem očitane kvalifikacije umora iz brezobzirnega maščevanja, je odredilo izvedenstvo psihološke in psihiatrične stroke. Iz pisnega izvedenskega mnenja izvedenca psihološke stroke Emila Benedika, ki mu sodišče v celoti sledi, saj je izvedenec z obtoženim opravil klinično psihološki pregled, mnenje je prepričljivo predstavil tudi na glavni obravnavi in je na vsa vprašanja odgovoril jasno, izhaja, da obtoženi ne trpi zaradi duševne motnje, ki se nanaša na psihotična doživljanja. Njegova sposobnost razumevanja oz. presoje realnosti ter sposobnost obvladovanja svojega vedenja je v splošnem dobro ohranjena, brez prisotnosti psihopatoloških elementov v mišljenju in izrazitih (bolezenskih) nihanj razpoloženja. Obtoženi je šibkeje strukturirana senzitivna osebnost, ki se težje prilagaja in predeluje čustveno obremenjujoče situacije in konflikte, še posebej tiste, ki zadevajo njegovo lastno vrednost in veljavo. Do drugih je v splošnem manj zaupljiv, pogosto ima občutja prikrajšanosti in nepravičnosti. V nejasnih in stresnih situacijah je njegova presoja lahko v omejenem obsegu izraziteje motena, npr. v smislu, da drugim napačno pripisuje sovražne namene in se čuti ogroženega. Agresivnost se pri njem praviloma izraža bolj v posredni, prikriti in besedni obliki. Izvedenec dopušča možnost, da je pri obtožencu možno tudi impulzivno odreagiranje napetosti (predvsem v smislu razdražljivosti), v splošnem pa svoje čustveno izražanje relativno dobro obvladuje. Pri obtožencu ni zaslediti znakov, ki bi kazali na prisotnost duševne motnje, ki bi mu onemogočala nadzor nad agresivnimi impulzi, pri čemer misli predvsem na telesna nasilna dejanja usmerjena proti drugi osebi. Obtoženi se nahaja v kroničnem stresu, prizadet je njegov občutek lastne vrednosti. Je človek, ki ima visoke aspiracije in zahteve do drugih, hkrati pa se čuti razvrednotenega in oškodovanega. K temu je v večji meri pripomogla prekinitev dela v njegovem poklicu in odpoved službe. S tem se ni sprijaznil, to ga še vedno močno vznemirja. Poleg razočaranja in depresivne naravnanosti so lahko pri njem prisotna tudi agresivna, maščevalna občutja, ki pa jih relativno uspešno nadzira, t.j. niso povezane s hujšimi duševnimi motnjami v smislu psihoze. Gre za splošno čustveno naravnanost, saj na podlagi klinično-psiholoških testov ni mogoče določiti konkretnih oseb, do katerih jih goji. Na podlagi anamnestičnih podatkov, ki jih je podal in podatkov iz sodnega spisa pa lahko zaključi, da gre predvsem za njegove bivše sodelavce na KI. V dopolnitvi mnenja je izvedenec še navedel, da s klinično psihološkim pregledom lahko ocenjuje splošne osebnostne značilnosti in možno prisotnost psihičnih oz. duševnih motenj, ne pa tudi zavestnih, načrtovanih dejanj, kijih ocenjevanec med pregledom lahko zanika, če jih sam ne želi razkriti. Glede na obtoženčeve osebnostne značilnosti in čustveno stanje zato lahko samo dopusti možnost uporabe fizične agresije, ne more pa tega potrditi, saj tega psihološki pregled ne dopušča. V zvezi z izgubo dolgoletne službe je izvedenec dodal, da ta vsekakor spada med hude stresne dogodke, ki običajno čustveno prizadenejo posameznika, vendar pa prizadeti praviloma skozi določeno obdobje čustveno predelajo to izgubo in usmerijo svojo energijo drugam. Pri obtožencu pa se to ni zgodilo, saj je še vedno močno okupiran z dogodki iz časa, ko je bil še zaposlen na KI. Se vedno ga močno vznemirjajo občutja krivice, oškodovanosti in razvrednotenja, ki so povezana s to izgubo. 29. Izvedenec Benedik je bil zaslišan tudi na glavni obravnavi kjer je na kratko povzel svoje glavne ugotovitve. Dodatno pa je še pojasnil, da obtoženi jemlje antidepresiv Cipralex od leta 2009 dalje, takšno jemanje antidepresiva skozi daljše časovno obdobje pa je pogosto in bi pri njem lahko govoril o blažjih depresivnih doživljanjih. Ima motnje na osebnostnem področju (pasivna agresivnost, paranoidna doživljanja, sumničavost, nezaupljivost), ki mu prinašajo težave v doživljanju sebe in drugih ljudi v medosebnih odnosih, vendar se to ne uvršča v klasične psihiatrične motnje. Pri osebah, ki so pasivno agresivne, je možno, da pride na določeni točki do fizične agresije, tudi če prej v življenju nikoli niso bile fizično agresivne. Znano je, da povsem običajni ljudje v specifičnih okoliščinah lahko postanejo zelo agresivni, zato je možno oz. verjetno agresivno reagiranje pri osebah, ki prej niso bile. Pri obtožencu so bile določene situacijske okoliščine, ki so v tem obdobju povečale njegov stres in občutja prizadetosti. Pri obtožencu je presoja manj jasnih in kompleksnejših situacij lahko motena, ker je v svojih prepričanjih precej rigiden in manj prilagodljiv, kar pomeni, da gre za paranoidna doživljanja, torej občutki, daje ogrožen, da mu ljudje delajo slabo. Pri obtožencu se agresivnost običajno izraža v posredni, prikriti obliki kar je mišljeno v smislu verbalne kritike, pisanja, to, da doživlja, da mu drugi ljudje hočejo slabo je na nek način prenesena agresivnost navzven, pa potem doživljanje kot da je on žrtev. Svojo lastno agresivnost projicira navzven, kar pomeni, da se običajno agresivnost ni odražala v nekem neposrednem napadu v fizični obliki, ampak bolj v prikriti obliki, kritike, pritožbe. Obtožencu je bolj ležala vloga opozicije v smislu, da je imel veliko kritik na račun šefov, na nek način pa ga je bilo malo strah, da bi sam postal šef. Pri njem je izvedenec tudi odkril občutke jeze in tesnobe, agresivna nagnjenja zna relativno dobro obvladovati, običajno je jezo izražal v pasivni prikriti obliki, skozi verbalno kritiko, prepir. Obtoženi je prepričan, da je tarča zarote, v zvezi s službo na Kije imel že v začetku občutek, da on ni tisti pravi, kar je bolj interpretiral skozi politično usmeritev, da ni zaželen, daje bil vedno nekako odrinjen. Obtoženi v stresnih situacijah lahko odreagira na različne načine, ena možnost je zloraba alkohola, druga možnost je okupiranost z občutji žrtve. Hitro poskuša projicirati težave na druge ljudi, okriviti druge ljudi in potem skuša doseči, da bi odpravil to krivico. Izvedenec je pojasnil, da na takšno možnost reagiranja sklepa iz ocene obtoženčevih osebnostnih značilnosti. Pri obtožencu ni opazil zelo jasnih znakov, ki bi kazali na manipulativnost, je pa ugotovil, da obtoženi ni bil povsem odkrit pri določenih odgovorih (vprašanje glede uživanja alkohola). Tudi v testih, ki jih opravljajo, so neki indikatorji na podlagi katerih lahko odkrivajo nepristno predstavljanje, je pa pri inteligentnih osebah (kamor glede na ugotovitve izvedenca psihiatra obtoženi nedvomno spada) to težko odkriti. Izvedenec je še pojasnil, da v psihologiji ločijo med agresijo in agresivnostjo. Agresivnost je običajna osebnostna lastnost prisotna pri vseh ljudeh. Agresija pa pomeni destruktivnost, uničevanje, torej agresivnost v negativnem smislu. Pri obtožencu je podana tako agresivnost kot tudi agresija, ker ima težave v smislu pasivne agresije, saj težje obvladuje ta agresivna nagnjenja. Doslej jih je obvladoval bolj v smislu pasivne agresivnosti v smislu okupiranosti, sumničavosti, z doživljanjem drugih kot sovražnih, kar je izvedenec ugotovil na podlagi psihološkega pregleda - intervjuja ter psiholoških testov. Izvedenec je povedal tudi, da je streljanje s katerim se je ukvarjal obtoženi, lahko tudi eden izmed načinov izražanja pasivne agresivnost, torej da strelja v tarčo. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 6/63

30. Sodišče, kot je bilo obrazloženo že zgoraj, v celoti sledi zaključkom izvedenca, saj je svoje mnenje izdelal na podlagi opravljenega intervjuja ter opravljenih testov z obtoženim. Prav tako je mnenje dodatno pojasnil zaslišan na glavni obravnavi in na vsa vprašanja odgovoril jasno in prepričljivo. Njegovemu mnenju v delu, da se obtoženi z odpovedjo službe na KI še vedno ni sprijaznil, da ga to še vedno močno vznemirja, pa sodišče sledi tudi iz razloga, ker je tudi iz obtoženčevega zagovora, po oceni sodišča jasno razvidno, da se še vedno čuti oškodovan in je vznemirjen zaradi vsega kar se je dogajalo na KI v času njegove zaposlitve. Navsezadnje je obtoženi tudi v času, ko je bil v priporu, v intervjuju novinarjem razlagal o krivicah, ki so se mu dogajale, predvsem kraji intelektualne lastnine - gre za članka Demokracije z dne 15.9.2016 in 20.10.2016 na list. št. 3578-3582. Prav tako pa se izvedenčeve ugotovitve o obtoženčevih osebnih lastnostih skladajo z izpovedbami prič - zaposlenih na KI ter listinsko dokumentacijo (gre za prijave, ovadbe in maile obtoženca). Tako se npr. ugotovitev izvedenca, da ima obtoženi veliko kritik na račun šefov, obenem pa je obtoženca strah, da bi sam postal šef, sklada z izpovedbo Venturinija, da je enkrat obtožencu predlagal, da bi bil odgovoren za neko napravo in skupino, pa si obtoženi na koncu tega sam ni želel. O kritiki šefov je obširno izpovedal Ogorevc, ki je bil obtožencu nadrejen. Ugotovitev izvedenca, da gre pri obtožencu za paranoidna doživljanja se skladajo z izpovedbo Medena, da mu je obtoženi povedal, da so mu na avtu namerno odvili kolo, pa tudi priča Farkaš (njegova izpovedba bo podrobneje povzeta v nadaljevanju sodbe) je izpovedal, da mu je obtoženi rekel, da naj bi mu insinuirali prometno nesrečo, pri tem pa je omenjal Jamnika & company ter UDBO, prav tako je priča izpovedal, daje obtoženi nastavljal stvari po pisalni mizi, da preveri ali mu je kdo kaj premikal. Ugotovitev izvedenca, da se pri obtožencu agresivnost izraža v prikriti obliki v smislu verbalne kritike in pritožb ter da skuša projicirati težave na druge ljudi ter okriviti druge ljudi, je potrjena z izpovedbami prič Gaberščka, Metelka, Ogorevca, Venturinija, Korenčanove, Novak Tušarjeve, Hočevarja in Pintarja ter maili, ovadbami in prijavami obtoženca. 31. Tekom postopka je bil postavljen tudi izvedenec psihiatrične stroke dr. Matej Kravos. Iz njegovega pisnega izvedenskega mnenja izhaja, da je obtoženi nadpovprečno inteligentna oseba, normalna osebnost, nima motenj osebnosti, je dosleden, natančen, z jasno izdelanimi cilji, premočrten, čustveno topel, z žarom, energetsko dobro opremljen, pripaden ideji. Obtoženi je usmerjen v delo pri čemer je poklic sočasno vir preživljanja, dela, dokazovanja, preživljanja prostega časa in konjiček. Zaradi doslednosti in jasno izdelanih kriterijev in zaradi analitičnega, argumentiranega komuniciranja je verjetno v okolju v katerem je delal, bil navzven konflikten in je zaradi tega prihajal v spore. Deluje odkrit, oseba argumenta in nepopustljiv do te mere, ko dokaže svoj prav ali se mu dokaže, da nima prav. Pri obtožencu ni ugotovil duševne motnje. Pri osebni zdravnici je bil obravnavan zaradi prilagoditvene motnje, kije prehodna duševna motnja in je bila reakcija na dogajanje v službi, kasneje so se simptomi najverjetneje nekoliko poglobili, zato je stanje prediagnosticirala v anksiozno depresivno motnjo, ki je prav tako epizodična duševna motnja. Že pred leti je začel jemati antidepresiv (Cipralex), ki ga prejema še sedaj in preprečuje, da bi se anksiozni in depresivni simptomi ponovili, posebej zato ker se vzrok (nesoglasja v delovnem okolju) niso razrešila v okviru obtoženčevih pričakovanj. Pri obtožencu je za obdobje zadnjih sporov v delovnem razmerju in času sodnih postopkov pred obravnavanim, ugotovil znake škodljivega uživanja alkohola (ki pa je večinoma prehodna duševna motnja), stisko si je lajšal tudi z uživanjem alkohola, zato je bil tudi na pregledu pri psihiatru, vendar zdravljenje ni bilo potrebno. Obtoženčevo mišljenje je analitično, glede funkcioniranja izstopata provokacija, zbadanje, iskanje ustreznega sogovornika, kije odziven, poučen in pripravljen na odprt dialog. Vsi opisi reagiranja na subjektivne krivice, ki jih je doživljal, je reševal po pravni poti in se ob tem posluževal še posredovanja sporočil z dodatnim pritiskom. Načeloma obtoženi dvomov ali nedorečenosti ne prenese. V pogovoru odreagira s protiargumentom, besedno, agresivni del je vezan na govor in pisno obliko komuniciranja. Manipulacijo uporablja kot način prepričevanja in stimuliranja sogovornika k čim bolj plodnemu pogovoru. Obtoženi, glede na razpoložljive podatke, mnenja v zvezi z odpustitvijo ni spremenil, a je odločitev sodišča v veliki meri sprejel. Verjetno izstopa zadnje razočaranje iz leta 2014, ko naj bi KI kot svoj proizvod prodal obtoženčevo programsko opremo oz. delo. To je odprlo stare rane. Ves čas pogovora se popolnoma distancira od tega obdobja. Obtoženi deluje sprijaznjen s tem, da je moral sprejeti odločitev sodišča o pravilnosti prekinitve delovnega razmeija in ne deluje kot oseba, ki bi gojila zamere, a je za to v veliki meri odgovoren tudi časovno dolg pripor in teža obtožbe. Obtoženi poudarja svoje nestrinjanje z delom in ustrojem KI kot celote, posamezne direktorje omenja le glede na posamezna obdobja. V bistvu je bil v konfliktu z vsemi oz. je bil konflikt na ravni avtoritete in manj na osebni ravni. Dejstva je sprejel po razumski plati, čustveno ostaja občutek zagrenjenosti in razočaranja, a je vse nadgradil z altruizmom. Tesnoba je bila pri obtožencu povezana z dogajanji na KI in je bila prisotna v času delovnega razmerja in v času sodnih postopkov, jeza je bila povezana z izgubo službe in izrazitejša za zadnji sporni dogodek (ko naj bi mu odtujili njegovo programsko opremo). Vendar tesnobe in jeze izvedenec ne more oceniti kot negativni, obtoženi se je ves čas boril za svoj prav, uporabljal je različne načine dokazovanja svojega prav, a zlonamernih ne ugotavlja. Jezo in tesnobo obvladuje s pogovori, dopisi, pritožbami, tožbami, zbadanji, telesno aktivnostjo, delom in sproščanjem (tudi streljanje). Osnova za spoprijemanje s stresom je delo. Agresivnost v smeri razdiralnosti pri njem ni podana, agresivnost kot sestavni del osebnosti, ki posamezniku zagotavlja obstoj in preživetje pa je in to zelo dobra in se pri njem odraža v delu, uspešnosti na znanstvenem področju, tekmovalnosti, zbadanju, izzivanju h komunikaciji in nasprotovanju avtoriteti. Razdiralnih oblik izvedenec ne ugotavlja, razen morda v zadnjem obdobju službovanja, ko je vse bolj prihajal v nasprotja z vodstvom, a so si pričanja prič preveč nasprotujoča in premalo natančna, da bi bilo mogoče bolj natančno oceniti. Impulzivno reagiranje pri obtožencu v okviru običajnih življenjskih in stresnih dogodkov ni možno. Sicer je čustven, energetsko dobro opremljen, intenziven v komunikaciji, a dovolj inteligenten in izkušen, da lahko obvladuje svoja čustva. Izjema so ekstremna stanja, kjer pa se sodeč po razpoložljivih podatkih ne razlikuje od večine ljudi. Pri njem je manipulativnost podana kot oblika komunikacije, ne pa kot sredstvo za pridobivanje koristi. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 7/63

32. Izvedenec Kravos je bil zaslišan tudi na glavni obravnavi. Pojasnil je, daje mnenje izdelal na podlagi podatkov spisa, na podlagi obtoženčeve zdravstvene dokumentacije, na podlagi pogovora z obtoženim in tudi na podlagi psihološkega izvedenskega mnenja. Izvedenec je dodatno pojasnil, da je imel obtoženi vedno konflikt z avtoriteto, s šefom, on ni bil toliko nasprotnik šefu kot osebi ampak bolj funkciji. Obtoženi se je boril proti inštituciji in se je nato usmeril na tistega, ki je bil na vrhu, ki predstavlja inštitucijo. Izvedenec kot psihiater na to gleda kot na borbo, kot na izmenjavo mnenj in tega ne gleda kot nekaj negativnega, obtoženi je bil ambiciozen in prodoren, boril se je za preživetje. Verjetno je bil za večino sodelavcev neprijeten in moteč, ampak to je posledica njegove radovednosti. Ko je v svojem mnenju povzemal izpovedbe prič, pri priči Farkaš ni povzel seznama za fentanje iz razloga, ker to ne gre v kontekst, obtoženi se je zmeraj boril pisno, ni pa nikjer nobenih podatkov, da bi prišlo do kakšnih žalitev, da bi nekoga poslal v tri krasne ali kakšni telesni napadi ali kaj podobnega. Takšne liste za odstrel pa imamo konec koncev vsi. S tem, da obtoženi deluje altruistično, je mislil, da še vedno obtoženi poizkuša delovati spravno, se postaviti nad vsa dogajanja, on se ne pomiluje in ne vrti v lastni krivdi. Ko opisuje svoje sodelavce tudi tam, kjer je največ zamer, še vedno zna povedati o njih kaj dobrega, kar tudi kaže na to, da ne goji zamer. Izvedenec je tudi pojasnil, daje obtožencu služba pomenila vse, zato je bila izguba službe zanj velik udarec, on namreč ni izgubil samo službe, izgubil je svojo bit, to je stroka, vendar je po mnenju izvedenca obtoženi na to odreagiral tako, daje šel v borbo, da dokaže svoj prav. Po predočenju, daje obtoženi odšel na sodišče, izkoristil je vse pravne možnosti, pa je potem izgubil ter na vprašanje kako je to vplivalo nanj, je izvedenec odgovoril, da je to spet zanj pomenilo izgubo, stisko, tesnobo, občutek razočaranja, lahko tudi znižanega samospoštovanja. Možni so različni scenariji, teoretično tudi, da vzameš pravico v svoje roke, vendar če skuša sam logično razmišljati, je pri obtožencu taka možnost, kot se mu očita, malo težka oz. je verjetnost majhna, tega od njega ne bi pričakoval. Bi pa pričakoval, da bi odšel na zabavo in naredil direndaj oz. če že, bi pričakoval, da bi to naredil na bolj prefinjen način. Daje odločitev sodišča v zvezi z odpustitvijo v veliki meri sprejel, izvedenec zaključuje na podlagi tega, da pri obtožencu ni kakšne ekstra borbe, razen elektronskih sporočil, ne bori se kot Don Kihot ves čas proti sodnim sistemom ali s KI. Pri obtožencu občutki izgube in opeharjenosti v zvezi z odpustitvijo iz KI še vedno trajajo. Z obtoženčevega zornega kota se mu je zgodila krivica in je vse izgubil. Izvedenec je pojasnil, daje agresivnost podana pri vseh ljudeh, je pa stopnja nekoliko višja pri ljudeh, ki so uspešni, prodorni, napredni, ker se morajo „skomolčiti“. Da bi bila pri obtožencu nekontrolirana ali patološka, ki bi komu škodila, pa za to nimamo nobenih podatkov, da bi bil obtoženi kakorkoli izrazito razdiralen ali da bi bil besedno izrazito agresiven. Lahko je neprijeten s svojo argumentacijo, tozadevno je agresiven, ampak ni pa žaljiv. Ko je bilo izvedencu predočeno, daje kar nekaj prič izpovedalo, da je bil obtoženi žaljiv, je izvedenec pojasnil, da sta za žaljivost vedno potrebna dva, odvisno kako sta si dve osebi naklonjeni, kako imata nasprotne interese, izjemno pomembno je tudi doživljanje drug drugega. Če ne bi bil obtoženi maščevalen, potem bi bilo z njim nekaj narobe, če ti ukradejo otroka, če ti ukradejo projekt, ki si ga imel, če te po krivici vržejo iz službe, moraš biti jezen, z jezo pa gre tudi maščevalnost. O tem vsak od nas razmišlja, nimamo pa podatka, da bi bila ta maščevalnost bolezenska, da bi šla izven nekega običajnega okvira normalnih reakcij, ki jih imamo ljudje. Za streljanje je izvedenec pojasnil, da je super način sproščanja, če si jezen na šefa, kaj pa je lepšega kot če si ga predstavljaš na tarči ali celo če si daš njegovo fotografijo gor in streljaš v njega. Na ta način seje sprostil, daje tista jeza šla ven, daje tisto maščevanje bilo tam. Ljudem, ki se jim to dogaja, izvedenec svetuje, da gredo v gozd, si na drevo dajo šefovo sliko in zbijajo, tulijo, palice notri tolčejo, dokler imajo glas in moč ali dokler se ne sprostijo in se to ponavlja. Izvedenec je povedal, daje prilagoditvena motnja čustvena reakcija na nek stres, vedno imamo zunanji vzrok in bistveno je, da se ta vzrok za prilagoditveno motnjo razreši. Pri obtožencu je bilo teh nesporazumov veliko, konflikt z direktorjem, s sodelavcem, nabava materiala, neizpolnjevanje obveznosti, sodišča, to je bilo še ko je bil v službi, ko je izgubil službo pa je bil ponovno šok in je bilo pri njem dovolj kriterijev za prilagoditveno motnjo, eden od zdravnikov je pri obtožencu to ocenil celo kot depresijo. Izvedenec je tudi navedel, da verbalno konfliktnost pri obtožencu sam ves čas vidi v smislu tekmovalnosti in analitičnosti, težko pa to poveže z maščevalnostjo, saj mu niso nič tako hudega naredili. Izvedenec je dejstvo, da se je obtoženec pričel ukvarjati s kmetijstvom in gojenjem sivke obrazložil, da je to značilno za zrele osebe, da ko nekaj izgubiš, se ne ustaviš, se ne zlomiš ampak začneš iskati nove izzive, vmes pa bo mimogrede še vedno iskal svoj prav. 33. Sodišče v zvezi z mnenjem izvedenca Kravosa ugotavlja, daje izvedenec ves čas kazal izrazito naklonjenost do obtoženca, zaradi česar mu sodišče ni moglo zares slediti. Tudi pri negativnih lastnostih obtoženca, ki so jih opisovale priče (priče Hočevar, Pintar, Venturini so povedali, da za obtoženca delo drugih ni bilo nič vredno in ga je dajal v nič, imel je komunikacijo poniževanja; priča Ogorevc je povedal, da obtoženi ni bil pripravljen prevzeti nobene odgovornosti, priča Venturini je izpovedal, da je obtožencu predlagal, da bi bil odgovoren za neko napravo in skupino, vendar si tega obtoženi na koncu ni želel), je zmeraj zanj našel neverodostojno opravičilo in način obtoženčevega funkcioniranja v službi neprepričljivo pojasnjeval z dejstvom, daje šel s 15 leti v internat, kjer je borba za preživetje (ob tem pa izvedenec ni izhajal iz konkretnih podatkov o obtoženčevem življenju v internatu, temveč je črpal podatke svojih pacientov, ki jih pregleda do 4.000 na leto in so po izvedenčevem mnenju vse zgodbe enake), z njegovo izredno strokovnostjo in inteligentnostjo (izvedenec je pojasnil, da je na KI zaposlenih veliko ljudi in verjetno vsi niso najbolj brihtni, kar je po oceni sodišča neprepričljivo glede na dejstvo, da so večinoma doktorji znanosti, pa tudi izvedenec Kravos ni tisti, ki bi lahko ocenjeval umnost in kvalifikacije kemikov), z dejstvom daje bil posvečen stroki (izvedenec je povedal, da če je stroka višje kot ste vi ali jaz, je treba stroko spoštovati in če imate kolega, ki dela napake, je treba, če si pošten do stroke, to tudi povedati), z ambicioznostjo obtoženca (izvedenec je povedal, da so v strokovnih krogih pogosto visoki toni in če vidiš kolega s pomanjkljivim znanjem in se ti kolega seveda zdi neumen, lahko pride do tovrstnih obtoževanj), s tekmovalnostjo in analitičnostjo obtoženca (izvedenec je navedel, da verbalno konfliktnost pri obtožencu sam ves čas vidi v smislu tekmovalnosti in analitičnosti, težko pa to poveže z maščevalnostjo, saj mu niso nič tako hudega naredili). Neprepričljivo tudi izvedenec Kravos ugotavlja, da ni podatkov, da bi bil obtoženi izrazito razdiralen, saj so obtoženca ravno zaradi tega že leta 2007 fizično odstranili iz laboratorija. Prav tako je neprepričljivo njegovo pojasnjevanje, da obtoženi deluje altruistično glede na dejstvo, daje iz obnašanja in ravnanja obtoženca razvidno, da obtožencu ni bil nikoli nihče drug pomemben kot on sam sebi in da se obtoženi izrazito pomiluje (tudi izvedenec Benedik ugotavlja, da se obtoženi doživlja kot žrtev, da ima občutek, daje ogrožen in mu ljudje delajo slabo). Sodišče prav tako ne sprejema pojasnil izvedenca Kravosa, da imamo vsi liste za odstrel, saj to ne drži. Izvedenec Kravos je tudi povsem prezrl izpovedbo obtoženčeve sestre Majde Novic, ki je izpovedala o obtoženčevi zamerljivosti ter težavah, ki jih je obtoženi po odpustu iz službe doživljal v odnosu s svojo ženo. Poudarjal je, da obtoženi odreagira takoj, pove naravnost in zato nima podatka, da bi imel kakšne zamere, kar pa ni skladno s podatki spisa, saj je očitno, daje bil obtoženi odpuščen leta 2009, maile na KI pa je pošiljal še v letu 2014 in v njih opozarjal na vse krivice, ki so se mu zgodile, o zamerljivosti pa sta izpovedali tudi priča Grecs in smiselno tudi Majda Novic. Po predočenju teh okoliščin pa je izvedenec pojasnil, da se je obtožencu zgodila krivica in on s krivico ne more živeti, zato se bo boril toliko časa, dokler ne bo dobil osebnega zadoščenja, ob tem je izvedenec opozoril še na primer, ko naj bi KI prodal obtožencev program. Ravno takšno razlogovanje izvedenca pa je po oceni sodišča v nasprotju z njegovimi zaključki, da obtoženi nima kakršnihkoli zamer, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da je izvedenec sam povedal, da je izguba službe za obtoženca pomenila izgubo njegove biti. Očitno pa je tudi, daje izvedenec Kravos popolnoma spregledal, da je konec leta 2014 obtoženi dejansko v zvezi z odpustitvijo doživel nepovratnost svoje zgodbe, saj je izgubil na vseh instancah. Izvedenec se je celo spustil v presojo verodostojnosti izpovedb prič, kar ni njegova naloga, ko je npr. za del izpovedbe priče Farkaš (seznam za fentanje) povedal, da to ne gre v kontekst, da pri drugih pričah kaj podobnega ni zasledil, pa ko je v pisnem mnenju navajal, da so si pričanja prič preveč nasprotujoča glede tega, daje v službi prihajal v nasprotja z vodstvom. Prav tako se naklonjenost izvedenca vidi pri njegovem pojasnjevanju, ko je povedal, da se je obtožencu z izgubo službe porušil svet, da to na ljudi različno vpliva, eni se osebnostno popolnoma zrušijo, razvije se kakšna depresija ali se zapijejo, drugi pa gredo v borbo, kot je bilo pri obtožencu. Tudi tukaj izvedenec prihaja v nasprotje, saj je sam ugotovil, daje bila pri obtožencu po izgubi službe ugotovljena prilagoditvena motnja z depresivnimi simptomi, jemal je Cipralex (ki ga jemlje še vedno), pri njemu pa so bili ugotovljeni tudi znaki škodljivega uživanja alkohola. Vendar kljub temu izvedenec zaključi, da je na obtoženca izguba službe, ki je pomenila izgubo njegove biti, vplivala na način, daje šel v borbo. Izrazita naklonjenost izvedenca, zaradi katere mu sodišče ni moglo slediti, je očitna tudi pri izvedenčevem pojasnjevanju kaj bi moral KI narediti, ko je kot svoj proizvod prodal obtoženčevo programsko opremo oz. delo in je obtoženi to dojemal kot da so mu prodali otroka. Izvedenec namreč pravi, da bi obtoženi lahko dobil vsaj elektronsko sporočilo ali vsaj telefonski klic kolega v zvezi s tem, da se obtoženi še danes ni sprijaznil s tem in da se tudi izvedenec ne bi s tem sprijaznil. Izvedenčevo pojasnjevanje zaključka glede obtoženčeve agresivnosti je neprepričljivo in v nasprotju z drugimi izvedenimi dokazi. Povedal je namreč, daje obtoženi lahko neprijeten s svojo argumentacijo, tozadevno je agresiven, ampak ni pa žaljiv. Več prič je namreč izpovedalo, da je bil obtoženi žaljiv in ko je bilo izvedencu to predočeno, je ponovno pokazal naklonjenost do obtoženca, ko je pričel pojasnjevati, da sta za žaljivost potrebna dva in je odvisno od tega koliko sta si osebi naklonjeni, koliko imata nasprotne interese. Sodišče ugotavlja, da na podlagi izpovedb prič ni nobenega dvoma, daje bil obtoženi lahko do svojih sodelavcev zelo žaljiv, ko je delo drugih dajal v nič, na sestanku je Ogorevcu kazal osle pred vsemi na račun njegove slabovidnosti, zato pojasnjevanje izvedenca, da sta za žaljivost vedno potrebna dva, ne prepriča (ker se slabovidni Ogorevc nikoli ni izražal tako, da bi bil udeležen v dvostranski žaljivosti kot jo navaja izvedenec, pa tudi splošno znano je dejstvo, daje v odnosu med ljudmi lahko žaljiv samo eden), prav tako ne njegovo enačenje agresivnosti s prodornostjo. Izvedenec je pri pojasnjevanju, kaj bi od obtoženca pričakoval, ko je izgubil delovnopravni spor na vseh instancah, tudi presegel delo izvedenca s tem, ko je izrazil svoje osebno stališče do tega ali je verjetno, da je obtoženi storil očitano mu kaznivo dejanje ali ne, saj to ni naloga izvedenca (stran 13 in 26 prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 28.9.2016). Izvedenec tudi ni bil prepričljiv pri pojasnjevanju svojega zaključka, da je obtoženi odločitev sodišča v zvezi z odpustitvijo v veliki meri sprejel, saj so se obtoženčeve aktivnosti proti KI od konca leta 2013 do konca leta 2014 ponovno povečale z vlaganjem ovadb, pritožb, prijav, pošiljanjem mailov kot je bilo podrobno pojasnjeno v točki 27 obrazložitve. Nadaljnja očitna subjektivna naklonjenost izvedenca obtožencu je razvidna tudi iz izvedenčevega pojasnjevanja, zakaj je bila reakcija obtoženca med njegovim zaslišanjem, ko ni sledil navodilom sodišča in je bil zato odstranjen iz razpravne dvorane, ustrezna. Izvedenec je povedal, da je obtoženi „super“ glede na dejstvo, da je dve leti v priporu, glede na medijsko pozornost in vse kar temu sledi. Prav tako je izvedenec kljub dejstvu, da je iz medicinske dokumentacije povzel, da je bila pri obtožencu ugotovljena prilagoditvena motnja z depresivnimi simptomi (psihiatrični izvid z dne 17.6.2008), da je obtoženi ves čas imel predpisan Cipralex, torej antidepresiv (izhaja iz preje omenjenega izvida ter psihiatričnih izvidov od leta 2012 do 2016) ter daje imel v izvidu ugotovljeno tudi depresijo (izhaja iz osebnega kartona z dne 16.2.2015), kar nekako skušal prikazati, da te diagnoze morda niso prave, ko je pojasnjeval, da je diagnoza odvisna od tehnike spraševanja psihiatra, eden bi to ocenil kot prilagoditveno motnjo, drugi kot depresijo, zato je treba te izvide jemati s previdnostjo, še posebej ker so se zdravniki menjavali in je s psihiatrom enako kot s partnerjem, z enim se ujameš z enim pa ne. Prav tako, ko je pojasnjeval, da se z diagnosticiranjem prilagoditvenih motenj ves čas pretirava, saj diagnostične kriterije izpolnjujemo vsi v celem kupu situacij življenja. Nobenega dvoma ni, da so bile takšne diagnoze obtožencu postavljene, da je zaradi težav sam poiskal pomoč zdravnika, da je že več let neprekinjeno na antidepresivih, zato kljub takšnim pojasnjevanjem izvedenca Kravosa, sodišče v medicinske izvide ne dvomi. Navsezadnje tudi iz zagovora obtoženca izhaja, da se mu je porušil svet z izgubo službe, pa tudi izvedenec je pojasnil, daje s tem obtoženi izgubil svojo bit. Izvedenec pa je na izrecno vprašanje le povedal, da se v primeru, da prilagoditvena motnja traja 3 do 6 mesecev in se po tem času simptomatika še vedno ne izboljša, diagnoza prekvalificira v depresijo, če je zanjo dovolj simptomov, kar pa je bilo ravno primer pri obtožencu, vedno je za to določen vzrok, pri obtožencu pa je bil načeloma vedno enak (torej služba kot je to razvidno iz medicinske dokumentacije, ki jo je povzel izvedenec). Pri obtožencu je bila namreč velika negotovost zaradi dolgotrajnega sodnega postopka v zvezi z odpustitvijo, in ravno negotovost lahko človeka najbolj spravi iz tira. Antidepresivi pa se uporabljajo, ko se računa, da se vzroka na dolgi rok ne bo moglo rešiti. Glede na navedeno sodišče izvedensko mnenje izvedenca Kravosa ocenjuje kot izrazito pristransko, naklonjeno obtožencu, zato mu v tistem delu, ki se razlikuje od mnenja izvedenca Benedika (npr. glede obtoženčeve agresije, impulzivnosti, njegovega odnosa do izgube zaposlitve in sodnih postopkov) ne sledi. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 8/63

34. Sodišče ugotavlja, da ne izvedenec psiholog niti izvedenec psihiater pri obtožencu nista ugotovila kakšne duševne bolezni ali osebnostne motnje. Oba izvedenca sta tudi dopustila možnost reagiranja v smislu fizične agresije pri ljudeh, ki prej nikoli niso kazali fizične agresije. Izvedenec Kravos je pri izdelavi svojega mnenja razpolagal z mnenjem izvedenca Benedika, na glavni obravnavi mu je bilo tudi predočeno mnenje Benedika in se je z njegovimi zaključki v celoti strinjal kljub temu, da njuni mnenji o določenih vprašanjih nista konsistentni. Tako se je Kravos strinjal z Benedikom, da je pri obtožencu podana pasivna agresija, da težje obvladuje agresivna nagnjenja v smislu pasivne agresivnosti, okupiranosti, sumničavostjo, z doživljanjem drugih kot sovražnih; da je pri obtožencu možno tudi impulzivno odreagiranje napetosti, predvsem v smislu razdražljivosti, v splošnem pa svoje čustveno stanje relativno dobro obvladuje; da je obtoženi človek, ki ima visoke aspiracije in zahteve do drugih, hkrati pa se čuti razvrednotenega in oškodovanega ter je k temu v večji meri pripomogla prekinitev dela v njegovem poklicu in odpoved službe, s tem se ni sprijaznil, to ga še vedno močno vznemirja; da so poleg razočaranja in depresije pri obtožencu lahko prisotna tudi agresivna maščevalna občutja, ki pa jih relativno uspešno nadzira; da je streljanje lahko eden izmed načinov izražanja pasivne agresivnosti ter da pri obtožencu ni zaslediti znakov, ki bi kazali na prisotnost duševne motnje, ki bi mu onemogočala nadzor nad agresivnimi impulzi, pri čemer misli predvsem na telesna nasilna dejanja usmerjena proti drugi osebi. Razlika med obemi mnenji je bila v tem, da je izvedenec Benedik pri obtožencu ugotovil intruzivne ideacije (torej vsiljene misli, ki nimajo podlage v dejanskem stanju), izvedenec Kravos pa tega ni ugotovil, je pa povedal, da so testi (torej psihodiagnostični preizkusi, ki jih je opravil izvedenec Benedik) bolj natančni, iz njih je to lahko razbrati in je to možno. Sodišče zato v tem delu v celoti sledi izvedencu psihologu, saj je takšne svoje zaključke podal na podlagi testov, ki jih je opravil z obtoženim in je tudi izvedenec Kravos zanje dejal, da so bolj natančni. Sodišče v celoti sledi izvedenskemu mnenju izvedenca psihologa tudi zato, ker je izvedenec Kravos povedal, da ni v psihološkem izvedenskem mnenju ničesar s čimer se ne bi strinjal, povedal pa je tudi, da v enem pogovoru (kot ga je opravil sam z obtoženim) ne moreš zaznati toliko določenih karakteristik, pri psiholoških testih (ki jih je opravil izvedenec Benedik) pa je to bistveno lažje. Navsezadnje je za presojo osebnosti obtoženca bolj kvalificiran psiholog, saj je osebnost družboslovna in ne medicinska kategorija. 35. Sodišče tako brez dvoma sledi mnenju izvedenca Benedika in tudi na njegovi podlagi (ob upoštevanju izpovedb prič o obtoženčevem konfliktnem obnašanju in listinskih dokazov) zaključuje, da so pri obtožencu izkazana agresivna nagnjenja, ki jih obtoženec težje obvladuje, kot osebnostne lastnosti obtoženca pa je izpostavil tudi njegovo depresivno naravnanost in možna maščevalna agresivna občutja, ki pa jih obtoženec relativno uspešno nadzira. Sodišče sledi izvedencu, da se obtoženčeva agresija praviloma izraža v bolj posredni, prikriti in besedni obliki, to pa pomeni, da izvedenec Benedik možnosti drugačne oblike izražanja agresije pri obtožencu ni izključil. Mnenje izvedenca, da pri obtožencu ni prisotna duševna motnja, ki bi mu onemogočala nadzor nad agresivnimi impulzi (telesna nasilna dejanja usmerjena proti drugi osebi), ne pomeni, da ima obtoženi absolutni nadzor nad agresivnimi impulzi, temveč da obtoženčeva zmožnost obvladovanja svojih ravnanj ni okrnjena oz. da onemogočen nadzor nad agresivnimi impulzi pri obtožencu ne gre iskati v duševni motnji, temveč v drugih vzrokih. 36. Iz izvedenih dokazov (izpovedbe zaposlenih na KI ter listinska dokumentacija - priloge A2-A14, A27-A29, A27-A29, list. št. 64-68) prav tako izhaja, da sta bili v letu 2014 podani dve anonimni prijavi zoper KI oz. zoper oškodovanca in sicer seje prva anonimka (januarja 2014) nanašala na avtorske pogodbe oškodovanca in Janeza Levca, druga anonimka (aprila 2014) pa seje nanašala na posojanje denarja s strani KI Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije. Že prej v juliju leta 2013 pa je bila podana prijava na KPK v zvezi z zaposlitvijo sina Dušanke Janežič in njegove partnerke (priloga A22, A30-A32, list. št. 76-78). Tej prijavi je sledila interna preiskava na KI, nato pa oktobra 2013 tudi izredna odpoved zaposlitve Dušanki Janežič, Mateju Janežiču in Ivani Uršič. Prav tako iz izvedenih dokazov (priloge Al5-A21) izhaja, daje imel KI v kritičnem času pred delovnim sodiščem v teku še en delovnopravni spor in sicer v zvezi z odpustitvijo Dušanke Janežič, njenega sina ter sinove partnerke. Priča Miran Gaberšček je pojasnil, da je imel Jamnik nek tihi dogovor z Janežičevo, da jo je pustil pri miru, ona pa njega, vendar ko je prišla prijava iz KPK v zvezi z Janežičevo, kije evidentirala sina in njegovo partnerko, čeprav nista prihajala na delo, jo je Jamnik odpustil. Povedal je še, daje bila Janežičeva neke vrste grožnja, saj je bil Jamnik prestrašen, da bo ona naredila vse, da se vrne na inštitut, ni pa mu grozila s kakšno fizično silo. Sodišče ob tem opozarja, da je tudi obtoženi v svojem zagovoru omenjal sina Dušanke Janežič kot osebo, ki bi lahko storil to kaznivo dejanje, vendar pa je iz predkazenskega postopka razvidno, da so policisti preverili tudi Janežičevo, njenega sina in njegovo dekle (torej kje so se nahajali kritičnega večera), Mateju Janežiču so bili odvzeti tudi sledovi strelca, vendar so bili glede na vse zbrane podatke v nadaljevanju izključeni kot možni storilci. 37. Sodišče glede na izpovedbe prič tudi ugotavlja, da so ravno te anonimke Janka Jamnika močno obremenjevale. Priča Miran Gaberšček je tako povedal, daje bil direktor Centra odličnosti in je opazil, da financiranje ni potekalo čisto transparentno, Jamnik pa je bil odgovorna oseba, ki bi moral to urediti. To je bilo tudi predmet anonimke in sicer, da Jamnik opravlja delo banke na KI, kar je dejansko lahko sporno. Jamnikova sprememba obnašanja je lahko v korelaciji s časom anonimk, saj je Jamnik izjemno burno reagiral na anonimke, zelo so ga prizadele. Sam se je temu čudil, saj ima vsak direktor anonimke, Jamnik pa je govoril ,ja mene bodo uničili, mene bodo ne vem ...“. Skratka Jamniku so se zdele te anonimke nekaj usodnega, skrbelo ga je kako bodo to odobravali v medijih, razumel jih je kot precejšnjo grožnjo, zdelo se mu je, da to lahko na nek način uniči njegovo kariero in njegovo pozicijo, njegov odziv na anonimke je bil za pričo precej pretiran. Anonimke je moral pisati nekdo, ki je dobro poznal delovanje KI in pravila znotraj KI (npr. da je Levec kot predsednik upravnega odbora honoriran s strani KI, v zvezi s to anonimko pa ga je klical Jamnik še predenje to prišlo ven) in tudi Jamnik je sumil, da jih piše nekdo s KI in je potem razpredal o možnih imenih (Novic, Dušanka Janežič, Matjaž Koželj), s kom je skregan, s kom ni skregan, vendar je bil Jamnik mnenja, da obtoženi verjetno ni za temi anonimkami. Jamnik je rad sklepal avtorske pogodbe in vedel je, da če bi dal seznam avtorskih pogodb, bi bil verjetno pritisk tako velik, da bi moral celo odstopiti, zato je Jamnik razmišljal kako bi to zapakiral na en drug način, da ne bi tako izpadlo. Priča Maša Korenčan je povedala, da je bil 16.12.2014, ko so imeli upravni odbor, Jamnik drugačen, kar naprej je brskal po telefonu, po mailu, hodil ven iz sobe, ampak to je zadnje čase kar naprej počel, tako da niso domnevali, da bi bilo karkoli izrednega, saj to ni bilo neko odstopanje od obnašanja v zadnjem letu. V zadnjem letu oz. zadnjega pol leta je Jamnik spremenil krog ljudi s katerimi se je družil, drugače se je obnašal, spremenil je način življenja, imel je druge prioritete. Na KI so imeli tudi dve anonimki, prvo maja 2014, drugo pa par mesecev za tem, ki so jih vedno pripisovali Dušanki Janežič. Sigurno so ga te anonimke iztirile, reakcija pa je bila pretirana, šlo je že za zasliševanje kdo bi lahko bil, kaj bi lahko bilo in je vrtal in vrtal. Na glavni obravnavi je še izpovedala, da sama misli, da je do teh sprememb pri oškodovancu prišlo zaradi anonimk. Tudi priča Tatjana Jamnik Skubic je vedela za anonimke in njihovo vsebino, začele so se eno leto pred obravnavanim dogodkom. Prav tako je priča podrobno vedela vse o Janežičevi, njenem sinu in njegovem dekletu ter razlogu za njihovo odpustitev. Priča Janez Levec je povedal, da je bil oškodovanec, ko je prišla anonimka v kateri sta bila omenjena oba z oškodovancem, malo zaskrbljen. Anonimka je bila poslana na vse možne institucije v državi javne uprave, v vse časopise in podobno. Takoj po tem so pričeli klicati novinarji, oškodovanca so spraševali na nekulturen način in to ga je znerviralo. Priča Meta Skumavec (tajnica oškodovanca) je povedala, da so se eno leto nazaj, ko se je pojavila prva anonimka, stvari zelo spremenile, vse je postalo skrivno. Prej so vsi sodelovali, vse pisarne, potem je bilo pa vse zmeraj bolj izolirano. Nato so sledile še „kolobocije“ z Janežičevo. In od takrat naprej od prve anonimke in teh stvari z Janežičevo je bilo vse bolj strogo oz. zasebno, tudi direktor seje distanciral, bilje zaskrbljen in je hodil k vsakemu posebej, ni bilo več tako odkritih odnosov. Jamnik je začel zaklepati pisarno. Sama je pred tem imela dostop do njegovega računalnika, po tem seje to nehalo. Prva anonimka je bila s Centrom odličnosti, druga pa nekaj s financami, je pa to moral pisati nekdo znotraj KI, iz računovodskega dela, ker ti finančni podatki do nje sploh ne pridejo. Priča je še povedala, da ji je Jamnik enkrat omenil nek predal, ki ga je imel v pisarni in ji rekel, da če se bo karkoli zgodilo, naj ga izprazni, vendar je bil že po preiskavi prazen. Sama ga takrat ni resno jemala. To se je zgodilo mogoče dve leti nazaj, ne spomni se točnega datuma. Priča je po predočenju potrdila vsebino uradnega zaznamka iz katerega izhaja, da ji je direktor pred približno enim letom rekel, da naj iz predala stenske omare pospravi njegove osebne stvari v primeru, da se mu kaj zgodi, zaradi cesarje dne 17.12.2014 predal odprla in opazila, daje skoraj prazen, čeprav je imel direktor tam spravljenih več pogodb o zaposlitvi, svoje osebne papirje in bančne izpiske ene izmed nemških bank. Dne 16.12.2014 so imeli na obisku eno gospo iz Izraela. Oškodovanec je sredi dneva postal živčen, ves čas je bil na telefonu, med sestankom je skočil ven, ne ve točno kam. Tudi kasneje tistega dne na prireditvi Dedka Mraza se ji je zdel zelo nervozen in je ves čas gledal telefon. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 9/63

38. Sodišče izpovedbam prič povzetih v prejšnji točki obrazložitve sledi v celoti, saj se tudi medsebojno skladajo. Tako je mogoče zaključiti, da so anonimke oškodovanca zelo vznemirjale, prav tako pa so bile tudi povod za spremembo v njegovem obnašanju. Oškodovančeve težave v svojstvu direktorja na KI so se tako sprva začele že julija 2013 s prijavo na KPK v zvezi z delom Dušanke Janežič, njenega sina Mateja Janežiča in njegovega dekleta Ivane Uršič. Ugotovljeno je bilo namreč, da je Janežičeva ob prihodu v službo s kartico evidentirala tudi navzočnost sina in njegove partnerke, čeprav sploh nista bila na delovnem mestu. Prijavi je sledila interna preiskava ter nato oktobra 2013 izredna odpoved zaposlitve vsem trem vpletenim. Kot izhaja iz izpovedb prič, je zaradi navedenega potekal pred delovnim sodiščem tudi spor, oškodovanec pa je Janežičevo zaradi njenih vez in poznanstev ter političnega vpliva jemal kot grožnjo, vendar ne grožnjo v fizičnem smislu, temveč grožnjo v smislu svoje direktorske pozicije. Težave oškodovanca pa so se nato nadaljevale v letu 2014 in sicer z dvema anonimkama, prva je bila podana januarja, naslednja pa aprila. Priče so opisale oškodovančev odziv na anonimke kot pretiran. Priča Gaberšček je povedal, da je izjemno burno odreagiral nanje, zelo so ga prizadele in je govoril, da ga bodo uničili, jemal jih je kot nekaj usodnega, razumel jih je kot precejšnjo grožnjo, ki lahko uniči njegovo kariero in pozicijo. Tudi Maša Korenčan je potrdila, da so oškodovanca anonimke iztirile, njegova reakcija je bila pretirana, šlo je za zasliševanje kdo bi lahko bil in je vrtal in vrtal. Tudi Janez Levec je povedal, da so anonimke bile poslane na vse možne institucije v državi, vse časopise, novinarji so oškodovanca klicali in ga spraševali na nekulturen način kar gaje znerviralo. Prav tako je Meta Skumavec povedala, da so se po prvi anonimki stvari zelo spremenile in je vse postalo skrivno, oškodovanec seje distanciral, bilje zaskrbljen, zaklepal je pisarno. Oškodovančeva žena Tatjana Jamnik Skubic je povedala, da je bil oškodovanec zelo občutljiv in je vsako konfliktno situacijo jemal zelo resno. Glede na navedeno sodišče z gotovostjo zaključuje, da je spremembo v oškodovančevem obnašanju v zadnjem letu pred smrtjo nedvomno mogoče pripisati anonimkam na katere je pretirano odreagiral, očitno pa jih je jemal kot grožnjo svoji poziciji in karieri, kar je povsem razumljivo, zlasti ob upoštevanju izpovedbe njegovega prijatelja Mirana Gaberščka, ki je povedal, da se je oškodovanec spremenil, spremenile so se njegove vrednote, zanimala sta ga denar in slava. S časom anonimk pa sovpada tudi prošnja oškodovanca svoji tajnici Meti Skumavec, da naj v primeru, da se mu kaj zgodi, sprazni njegov predal v pisarni in sicer njegove osebne stvari. Skumavčeva se sicer na glavni obravnavi ni natančno spomnila kdaj ji je to rekel, mogoče dve leti nazaj, vendar pa je po predočenju vsebine uradnega zaznamka iz katere izhaja, da je bilo to pred približno enim letom, le to potrdila. Sodišče glede časa sledi navedbam priče takoj po dogodku (obvestila so policisti od nje zbrali dne 19.12.2014), ko seje prav gotovo bolje spominjala podrobnosti kot zaslišana na glavni obravnavi dne 9.12.2015. Glede na to, da je od anonimk dalje oškodovanec postal distanciran, pričel je zaklepati pisarno, Skumavčeva ni imela več dostopa do njegovega računalnika, je tako razumeti tudi njegovo prošnjo Skumavčevi v zvezi z njegovim predalom. Očitno je namreč oškodovanec v zvezi z anonimkami sumil nekoga iz KI, tudi Skumavčeva in Gaberšček sta namreč to potrdila in pojasnila, da je anonimke moral pisati nekdo, kije dobro poznal delovanje KI in pravila znotraj KI, čemur je mogoče tudi pripisati vse njegove spremembe v obnašanju. Čeprav je Skumavčeva izpovedala, daje bil oškodovanec kritičnega dne 16.12.2014 zelo živčen in je bil ves čas na telefonu, pa sodišče to ponovno povezuje z anonimkami, saj iz izpovedbe Korenčanove izhaja, da je oškodovanec to, da je brskal po telefonu, po mailu in da je hodil ven iz sobe, zadnje čase kar naprej počel in ni šlo za odstopanje od obnašanja v zadnjem letu. 39. Številne priče so izpovedale in opisale tudi osebnost oškodovanca. Miran Gaberšček je povedal, daje bil z Jamnikom zelo dober prijatelj do leta 2010, 2011, ko je Jamnik pričel svoj drugi mandat in se je takrat tudi bolj zaprl vase, spremenil je način obnašanja do vseh. Prej se je rad posvetoval in je veliko govoril, potem pa je nekako nehal, nisi vedel kakšni so njegovi plani, zanimal ga je denar, kar prej ni bil primer. Direktor KI naj bi predvsem zagotavljal kvaliteto znanja in razvoja projekta, kar je Jamnik prej počel zelo dobro, tudi kasneje, vendar je manjkal njegov angažma, on je želel imeti samo bleščeče rezultate, ne bi pa vlagal toliko napora v to. Sam mu je to tudi očital zato sta se distancirala. Jamnik je imel en tak šarm in se je znal ljudem zelo prikupiti, imel pa je tudi problematično komponento, saj je bil zelo inteligenten človek in sicer, kadar je imel nek cilj, je znal zelo pritisniti na ljudi in jih spraviti v kot. Sam sebi seje zdel močan. Z oškodovancem je imel dolg pogovor na to temo 2.9.2014 in sam mu je takrat povedal, da ga zanima samo še denar in slava, kar je Jamnik sprejel brez ugovora, Jamnik pa mu je tudi povedal, da so se mu v zadnjem času spremenile nekatere vrednote. Ker ga je sam zelo dobro poznal, lahko reče, da je imel eno zadevo, ki je ni hotel povedati. Jamnik mu nikoli ni rekel, da mu kdo grozi (tudi Novica je dojemal bolj kot neko tegobo, nevšečnost), bilje močan človek, se mu je pa zdel zadnje mesece potrt, zaskrbljen, oškodovanec je obžaloval, daje prišel v neke čudne situacije. Sam je mnenja, da je imel Jamnik poleg anonimke neko skrivnost, vendar pa nima niti najmanjšega indica kaj bi to lahko bilo. Na glavni obravnavi je Gaberšček še dodal, daje bolj izrazite spremembe pri oškodovancu opažal v zadnjem letu 2014, skozi celotno leto. Priča Muharem Husić je povedal, daje srečal Jamnika 12.12.2014 pred tajništvom in takrat mu je Jamnik rekel, da se z njim želi pogovoriti in slišati njegovo mnenje, ni pa rekel o čem in kdaj, tako je ostalo nerazčiščeno o čem seje želel z njim pogovoriti. Husič je tudi izpovedal, da mu je Gaberšček povedal, da je Jamnik svojemu očetu rekel „mene bodo ustrelili, umrl bom pred tabo“. Sodišče ugotavlja, da sicer tega ni potrdil priča Gaberšček, je pa oškodovančev oče Anton Jamnik res smiselno potrdil tak pogovor s sinom. Husič je tudi povedal, da ga je Jamnik seznanjal s tem, da je obtoženi pošiljal elektronska sporočila, katerim Jamnik ni polagal posebne pozornosti. Priča Nataša Novak Tušar je povedala, da je bil oškodovanec vizionar, hotel je prestavljati meje in to ljudem ne paše preveč, zato je pri nekaterih ljudeh naletel na razumevanje, pri večini pa ne, tega pa ni znal nežno vpeljati in je mogoče izzval tudi malo konfliktov. Priča Albin Pintar je povedal, da je imel Jamnik korekten odnos do zaposlenih, vzpodbujal jih je in se veselil uspehov raziskovalcev KI, bil pa je tudi zelo dosleden človek in je zahteval, da se določeno delo opravi z maksimalnim angažmajem. Priča Tatjana Jamnik Skubic je povedala, da je oškodovanec vedno iskal kompromise, ni bil človek prepirov, bil pa je zelo občutljiv, vsako konfliktno situacijo je jemal zelo resno in želel z vsemi stranmi najti kompromis. Oškodovanec ji nikoli ni povedal, da bi mu kdaj kdo izrekal kakšne grožnje, če pa bi se to dogajalo, misli da bi ji povedal, ker sta se pogovarjala o njunih službah, tudi njo je kdaj vprašal za kakšen nasvet. Ne ve tudi zakaj bi dobival grožnje. Sama ni zaznala, da bi se mož v zadnjem času kaj spremenil. Priča Anton Jamnik, oče oškodovanca, je povedal, da mu je oškodovanec en teden preden je bil ustreljen, ob pogovoru rekel, da ga bodo pospravili, da ima sovražnike, da mu delajo krivico. Sam ga je vprašal kdo je največji sovražnik, pa mu je povedal, da Novič in Janežičeva, da ima s tem težave, ki ga bremenijo in ima na sodišču kar naprej ene stvari za urejati, namesto da bi se ubadal z zaposlenimi, z mladimi, mora hoditi na sodišče in se spraševal, kdaj se bo to zaključilo ter rekel, da vse kaže do smrti. Za Janežičevo mu je povedal, da je politično in finančno močna in seje zato boji. Oškodovanec mu je tudi povedal o dogajanju na sodišču v zadevi Janežič, daje imela nekega drznega advokata, kije oškodovancu na sodišču rekel, da si bo zapomnil s kom ima opravka pa tega sodnica ni hotela zapisati. Sina so tudi obtožili, da gradbeni material odvaža v Kranjsko Goro in da z njim tam gradi vikend, kar pa ni bilo res, ta neresnica pa ga je tako bolela, da je bil tako vznemirjen od teh stvari ter da ima nepravilne dohodke, šlo je za anonimko. Oškodovanca je bilo sram, da bodo objavili višino njegove plače in to gaje tako motilo, bolj kot delo. Ni prenesel, da se godi krivica, bilje preveč pošten. Sestra oškodovanca Metka Petek Jamnik je povedala, da sta se z oškodovancem videla doma enkrat na teden ali enkrat na štirinajst dni. Oškodovanec je omenjal grožnje, gospa Janežič in obtoženi sta bila omenjena kot ta dva od katerih je dobival grožnje, kaj drugega pa ni znala povedati. Priča Marjan Bele, prijatelj oškodovanca, je povedal, da sta se z Jamnikom pogovarjala tudi osebne stvari. Večkrat se mu je Jamnik zaupal o težavah, bile so anonimke (z njihovo vsebino ni bil seznanjen) in grožnje, ne ve pa točno kaj je to bilo. Prav tako mu je bil znan primer Dušanke Janežič. Vse, kar ni bilo v smislu dela, je oškodovanca obremenjevalo, mu jemalo čas in energijo. Kar je bilo z obtožencem in Janežičevo mu je bilo naporno, hodil je na sodišča in to ga je obremenjevalo. Jamnik je bil človek dogovorov, delal je premišljeno, vedno je iskal optimalno rešitev, vedno seje skušal dogovoriti in je bil razumen. Dvigoval pa je kriterije za napredovanje, zato je prišlo tudi do konfliktov. Priča Draško Veselinovič je povedal, da je z oškodovancem precej sodeloval zadnjega pol leta pred umorom v zvezi s črpanjem evropskih sredstev za raziskovalne programe, večkrat sta se dobivala na KI in izven KI, skoraj vsak dan sta se tudi srečala pred OŠ kamor so hodili njuni otroci. Enkrat poleti 2014 ali v začetku septembra 2014 sta bila na KI zelo dolgo skupaj, kakšni dve uri in takrat mu je oškodovanec zelo „pojamral“, da je odpustil nekega človeka, s katerim je imel same težave in da se mu je grozilo in podobno. Daje temu človeku dal možnost in celo neka raziskovalna sredstva, da bi imel mir in naj dela, vendar po enem letu ni bilo nobenih rezultatov, zato ga je odpustil in potem mu je grozil in potem kazenske ovadbe in tako naprej. To osebo je res izpostavil kot ekspliciten problem. Tudi sam je pri Jamniku začutil nek nemir, ko se je govorilo o razmerah na KI, vendar so tudi časi taki, daje težko biti direktor v podjetju. Ni pa mu Jamnik govoril o ljudeh, ki jih je odpustil, ker niso hodili v službo. Priča Janez Levec je povedal, da je bil oškodovanec prijeten, nekonflikten in spoštljiv človek. Ko je postal direktor, so njune vezi postale močnejše, k njemu je vsak teden prihajal na posvet, bila sta več kot samo delovna kolega. Vedel je za konflikt Janežič, okoli tega je oškodovanec večkrat prišel k njemu in povedal kako stvar poteka. Tri tedne pred smrtjo je bil tudi pri njemu in mu rekel, daje vsaj z obtoženim stvar zaključena, daje obtoženi na zadnji instanci izgubil tožbo in zdaj upa, da bo imel mir. Pol leta nazaj mu je tudi omenil težavo. Na KI so namreč želeli zamenjati dobavitelja za toplo hrano in so za to že imeli novo firmo, pa je oškodovanec prišel k njemu in rekel, da jih ne bodo vzeli, da so bili pri njemu, sam sicer ne ve ali je bilo to fizično ali po telefonu, ni povedal od katere firme, ampak da so mu rekli samo, da to ne bo dobro, če bo to naredil, zato so opustili to možnost in dobavitelja niso zamenjali. To je bila edina stvar, ki je bila neke vrste grožnja. Sam pri oškodovancu pretirane zaskrbljenosti ni opazil, skrb bi lahko bila povezana v zvezi s tem ali bodo dobili t.i. teaming z Max Planck inštitutom. Priča Meta Skumavec (bila je vodja glavne pisarne na KI, tajnica direktorja) je povedala, daje z oškodovancem delala skupaj 6 let in sta se videvala vsak dan. Sama je prišla na KI takrat, ko je šel obtoženi stran, zato ji podrobnosti glede odpustitve niso znane. Ve, daje obtoženi mesec ali dva nazaj (priča je bila zaslišana 12.1.2015) pošiljal neke maile zaposlenim na KI, vendar se v to ni poglabljala, ker se je ni tikalo. Oškodovanec ji teh mailov ni nič komentiral, bilo pa je tečno, ker je obtoženi nadlegoval cel inštitut, misli pa, da so mu kasneje blokirali mail in se je to končalo. Njej je bil oškodovanec super, bil je precej hierarhično usmeijen, bil je pač vodja, zelo spoštljiv do vseh, pošten, z njim je bilo zelo prijetno delati, bilje sposoben, razgledan, inteligenten, imel je cilje. Trudil se je biti fer do zaposlenih, imel pa je tudi kakšne, ki jih ni imel preveč rad in je to znal tudi pokazati. Tiste, ki so mu bili fajn, ki so se trudili, jih je vodil dobro. Imel je rad pridne in sposobne ljudi. Od svojih zaposlenih je zahteval veliko. Parkrat v zadnjem letu se oškodovanec ni želel javiti na neznano številko in je potem sama preverjala kdo je bil. Ko so npr. ugotovili, da je številka od sodelavca, se je oškodovanec oddahnil. Sama misli, da se oškodovanec ni nikogar bal, ni seji zdel preplašen, bil pa je velikokrat zaskrbljen. Sama misli, da je to v zvezi z anonimkami. Ta zaskrbljenost, sprememba v odnosu oškodovanca, je bila tudi nezaupljivost oškodovanca do zaposlenih. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 10/63

40. Sodišče sledi izpovedbam prič povzetih v prejšnji točki, ki so opisovale osebnost oškodovanca. Gre namreč za njegove sodelavce, prijatelje, znance ter sorodnike, ki so bili z oškodovancem pogosto v stiku. Čeprav je priča Gaberšček govoril o tem, da sam misli, da je imel oškodovanec neko zadevo, skrivnost, ki je ni hotel povedati, sodišče ugotavlja, da gre zgolj za špekulacije priče, ki niso z ničemer podprte. Navsezadnje tudi Gaberšček sam pove, da nima niti najmanjšega indica kaj bi to lahko bilo. Tudi Gaberšček je povedal, da je izrazite spremembe pri oškodovancu zaznal v zadnjem letu 2014, kar je glede na predhodno točko obrazložitve nedvomno mogoče pripisati anonimkam in težavam, ki so jih le-te povzročile oškodovancu. Je pa priča tudi povedal, da mu oškodovanec nikoli ni rekel, da mu kdo grozi. Glede priče Husič sodišče ugotavlja, da je bil priča sindikalni zaupnik na KI, z oškodovancem sta bila sodelavca, nista bila zaupna prijatelja, ki bi si zaupala osebne stvari, zato je gotovo, da se je oškodovanec z njim želel posvetovati o službenih zadevah, ko mu je to omenil 12.12.2014, vendar pa kasneje do pogovora ni prišlo. Da oškodovanec ni bil deležen kakšnih fizičnih groženj je izpovedala tudi njegova žena Tatjana Jamnik Skubic. Iz njene celotne izpovedbe je razvidno, da ji je oškodovanec dejansko zaupal, saj je bila dobro seznanjena o praktično vseh njegovih težavah v službi (z Janežičevo, z obtoženim, z anonimkami), zato sodišče sledi njeni izpovedbi, da bi ji oškodovanec, če bi bil deležen kakšnih groženj, to povedal. Oče oškodovanca je sicer izpovedal, da mu je oškodovanec teden preden je bil ustreljen rekel, da ga bodo pospravili, da ima sovražnike, da mu delajo krivico, vendar sodišče ponovno ugotavlja, da oškodovanec očitno ni mislil na fizične grožnje s strani kakšnih tretjih oseb, saj je na očetovo vprašanje kdo je največji sovražnik odgovoril, da Novic in Janežičeva, da ima s tem težave, ki ga bremenijo in mora urejati stvari na sodišču, obenem pa se je spraševal koliko časa bo to trajalo. Kot že rečeno je oškodovančeva žena Tatjana Jamnik Skubic povedala, da je bil oškodovanec zelo občutljiv in je vsako konfliktno situacijo jemal resno, kar je z izpovedbo očeta dejansko potrjeno, saj je vse kar se mu je dogajalo na sodišču v zvezi z Janežičevo in obtoženim, jemal kot veliko breme in v tem smislu govoril, da ga bodo pospravili, da ima sovražnike, ki mu delajo krivico. Tudi oškodovančeva sestra Metka Petek Jamnik je povedala, da je oškodovanec omenjal grožnje, Janežičeva in obtoženi pa sta bila omenjena kot ta dva od katerih jih je dobival. Tudi Marjan Bele je potrdil, da je bilo oškodovancu vse kar ni bilo v smislu dela, naporno, da ga je obremenjevalo, ko je moral zaradi Janežičeve in obtoženca hoditi na sodišče. Prav tako je priča Draško Veselinovič povedal, da je ravno obtoženca (priča sicer ni govoril o imenu, vendar gre evidentno za obtoženca, saj je oškodovanec priči povedal, da gre za človeka, ki mu je dal možnost in sredstva, da bi imel mir in da dela, vendar ker po enem letu ni bilo rezultatov, gaje odpustil) oškodovanec izpostavil kot ekspliciten primer, da je obtoženi oškodovancu grozil in dajal kazenske ovadbe. Sodišče glede na navedeno ter dejstvo, da tudi iz pregleda zaseženih oškodovančevih elektronskih naprav izhaja, da niso bili najdeni nobeni podatki, ki bi nakazovali na morebitne grožnje oškodovancu, nedvomno ugotavlja, da oškodovanec ni prejemal groženj s strani tretjih oseb (edini primer je navedel Levec v zvezi s cattering službo, ki pa je nato tako in tako niso zamenjali), kot grožnjo pa je jemal predvsem obtoženca in Janežičevo. Vendar ne grožnjo v smislu fizičnih groženj temveč v smislu, da se je moral ukvarjati z njima, hoditi na obravnave na sodišču, kar ga je zelo obremenjevalo in mu jemalo energijo ter čas za druge stvari, ki si jih je želel delati kot direktor. V tem smislu je tudi razumeti izpovedbi njegovega očeta in sestre, ko sta govorila o grožnjah zoper oškodovanca in izrecno omenila ravno obtoženca in Janežičevo, prav v zvezi s tem pa je tudi razumeti oškodovančeve besede očetu, da ga bodo pospravili, da ima sovražnike, da mu delajo krivico. Kot je bilo omenjeno že zgoraj pa je imel oškodovanec poleg težav z obtožencem in Janežičevo prav tako veliko težav z anonimkami. Tudi Meta Skumavec, ki je bila kot tajnica v vsakodnevnih odnosih z obtožencem, je povedala, da sama misli, da se oškodovanec ni nikogar bal, ni se ji zdel preplašen, bil pa je velikokrat zaskrbljen. Sama misli, da je to v zvezi z anonimkami. Ta zaskrbljenost, sprememba v odnosu oškodovanca pa je bila tudi nezaupljivost oškodovanca do zaposlenih. 41. Priče Nataša Čebulj, Barbara Mohar niso vedele nič relevantnega. Tudi priča Zvonko Hrastar ni povedal nič relevantnega za obravnavano zadevo. Dopustil je sicer možnost, da sta šla z obtožencem leta 1997 (plus minus kakšno leto) na Barje, kjer je sam streljal s svojo službeno pištolo, obtoženi pa je lovil tulce za svoje znanstveno raziskovalno delo. Vendar glede na takšno časovno oddaljenost sodišče ugotavlja, da to ni relevantno za predmetni kazenski postopek. 42. Glede na do sedaj povzeto sodišče zaključuje, da se obtoženi z odpustitvijo iz KI nikakor ni sprijaznil, da je za to krivil prav Jamnika, svoje aktivnosti zoper Jamnika je od konca leta 2013 do konca leta 2014 stopnjeval, konec leta 2014 pa je obtoženi ostal tudi brez službe na FKKT in je delovnopravni spor glede odpustitve na KI izgubil na vseh instancah. Prav tako sodišče zaključuje, da so oškodovanca v letu 2014 zelo bremenile anonimke in delovnopravni spor v zadevah Janežič in Novic, ni pa oškodovanec prejemal kakšnih groženj s strani tretjih oseb. 43. Kot je bilo obrazloženo, je bil oškodovanec dne 16.12.2014 okoli 19:40 ure ustreljen na parkirišču restavracije Via Bona. Iz izpovedb zaposlenih na KI je razvidno, da je kritičnega večera v Via Boni potekala novoletna zabava za zaposlene KI, ki seje uradno pričela ob 19:00 uri. Muharem Husič je pojasnil, da so se vabila za zabavo pošiljala vsem zaposlenim po elektronski pošti, zabava seje začela ob sedmih, Jamnik pa je vedno prihajal med pol osmo in osmo. O enakem času prihoda oškodovanca na sindikalne zabave kot Husič (torej med pol osmo in osmo) je izpovedala tudi priča Tina Grebenc. Kot izhaja iz izpovedb Nataše Novak Tušar (povedala je, da je običajno hodil okrog osmih), Muharema Husiča, Tine Grebenc in Mirana Gaberščka, je oškodovanec običajno na te zabave zamujal, ko je prišel, je imel uvodni nagovor, nato pa je s teh zabav tudi kmalu odšel. Iz izpovedbe žene oškodovanca Tatjane Jamnik Skubic izhaja, da je kritičnega dne oškodovanec zjutraj odpeljal hči Klaro v šolo, nato je bil v službi, skupaj pa sta se ob približno 17:00 uri srečala na OŠ Prežihov Voranc, kjer je hčerka imela nastop. Po nastopu v šoli je bil obtoženi s hčerko še na prireditvi Dedka Mraza v stavbi KI, od tam pa je oškodovanec s hčerko odšel domov in so se vsi skupaj srečali v garaži in se odpravili v stanovanje. Doma so se malo pomenili o dnevu in pojedli juho, oškodovanec pa je rekel, da ne bo jedel, ker ima službeno večerjo, nato pa je odšel in rekel, da se vrne ob 22:00. Žena oškodovanca je pojasnila, da je imel oškodovanec večkrat navado vzeti njen avto, ker gaje lažje parkiral. Vsi na KI so vedeli, da včasih pride s svojim včasih pa z njenim avtom, 10 let starim BMW-jem. Tudi iz evidence delavcev na delu na KI izven rednega delovnega časa je za kritični dan razvidno, da je bil oškodovanec na KI do 16:50 ure in nato še od 17:50 do 18:45 ure (list. št. 46-47). Okrog 19:30 ure se je oškodovanec z ženinim avtomobilom BMW 116i, reg. št. LJ 97-8FP odpeljal na zabavo v Via Bono. 44. Dogajanje v okolici kraja kaznivega dejanja so zabeležile tudi različne kamere. Skica postavitev kamer na kraju in okolici kraja kaznivega dejanja je razvidna iz list. št. 2751. V zvezi s kamero v notranjosti lokala Via Bona iz uradnega zaznamka z dne 14.1.2014 (list. št. 939; glede na podatke spisa gre za očitno napako v letnici U.Z-ja, ki je pravilno 2015) izhaja, da je bilo ob zasegu ugotovljeno, da je čas na kamerah usklajen s časom internetnega serverja time.windows.com. Ob kasnejšem preverjanju časa video sistema iz lokala Via Bona (v smislu usklajenosti časa s t.i. uro UTC+1, kar je časovni pas srednje Evrope) je bilo dne 14.1.2015 ob 15:30 uri ugotovljeno, da čas video sistema za omenjenim UTC+1 časom zaostaja za 31 sekund, kar je ugotovil z neposredno primerjavo obeh časov (torej časa iz video sistema in UTC+1 časom) sin lastnika Via Bone Grega Potokar, ki tudi skrbi za video sistem. Iz uradnega zaznamka z dne 21.1.2014 (list. št. 1094; glede na podatke spisa gre za očitno napako v letnici U.Z-ja, kije pravilno 2015) pa izhaja, daje upravitelj lokala Grega Potokar ob neposredni primerjavi realnega časa (t.i. UTC+1 oz. GMT+1) ugotovil, da tega dne sistemska ura zaostaja 45 sekund za realnim časom. Glede na ugotovitve z dne 14.1.2015, ko je bil ta razkorak med časom drugačen (31 sekund), je Potokar časovno usklajevanje sistema preveril v softwearu in ugotovil, da se sistem obdobno usklajuje z realnim GMT+1 časom. Pri tem je ugotovil, daje bila zadnja uskladitev časa dne 14.1.2015 neuspešna, naslednja uskladitev pa je predvidena dne 24.1.2015. Navedeno potrjuje, da ni mogoče z gotovostjo natančno določiti, kolikšen je časovni razkorak med dejanskim časom in časom na video sistemu v času zasega video posnetkov, je pa mogoče sklepati, da gre za sekundne razmike, največ do 1 minute, odvisno od uspešnosti posamezne avtomatske uskladitve časa. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih okoliščinah kaznivega dejanja z dne 20.12.2014 (list. št. 263) nadalje izhaja, da čas snemanja na video-nadzornih kamerah nameščenih na objektu Avto Ljubljana ni pravilno nastavljen in sicer gre za zamik časa približno -1:04:00 ure, ta zamik pa je bil ugotovljen na podlagi pravilno nastavljene ure na video-nadzomi kameri v prostorih gostinskega lokala Via Bona. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih okoliščinah kaznivega dejanja z dne 16.1.2015 (list. št. 1101) je razvidno, da kamere na Avtohiši Peugeot št. 1, 3, 4 in 8 med seboj niso časovno usklajene. In sicer sta časovno med seboj usklajeni kameri št. 1 in 8, čas shranjenih posnetkov pa ne ustreza dejanskemu času. Zamik časa je bil ugotovljen naknadno dne 14.1.2015 na podlagi primerjave s pravilno nastavljeno uro, ki jo kaže internetna stran in pri tem je bilo ugotovljeno, da je potrebno času, kije zabeležen na posnetku, dodati 3:02 minute. Tudi kameri št. 3 in 4 sta bili časovno usklajeni, tudi na teh dveh kamerah so naknadno na enak način, torej s primeijavo s pravilno nastavljeno uro ter z medsebojnim primeijanjem posnetkov na vseh štirih kamerah ugotovili, da čas na posnetku zaostaja za 6:42 minute. Pri tem pa so upoštevali tudi ugotovljena dejstva z zabeleženim časom na posnetkih varnostnih kamer Avto Ljubljana in Via Bona ter drugimi časovno opredeljenimi dogodki (in sicer prijava Horvata na tel. št. 113 in prihod interventnega vozila policije na kraj). Glede na vse navedeno sodišče sledi ugotovitvam policije glede razkoraka med dejanskim časom ter časom zabeleženim na kamerah, saj so svoje ugotovitve gradili na podlagi preveijanja časa na posnetkih z dejanskim časom, pri tem pa so upoštevali tudi medsebojno časovno usklajenost na kamerah na vseh treh objektih (Via Bona, Avtohiša Peugeot, Avto Ljubljana) in časovno določljive dogodke, torej prijavo Horvata na tel. št. 113 ter prihod reševalnega vozila. Pri tem so sicer možna nekaj sekundna odstopanja, ki pa na zaključke sodišča, ki bodo še obrazložena v nadaljevanju, nimajo nobenega bistvenega vpliva. Dejstvo pa je tudi, daje bilo za kamero na Via Boni (ki je bila tudi izhodišče za določanje dejanskega časa na kamerah Avto Ljubljana in kasneje za Avtohišo Peugeot) ugotovljeno, da čas na posnetku zaostaja za dejanskim časom za nekaj sekund, torej je bila lahko ura kvečjemu več, nikakor pa ne manj. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 11/63

45. Iz posnetka varnostne kamere Ilirija. Tržaška cesta 40 (zapisnik o zasegu posnetka, uradni zaznamek o ugotovljenih okoliščinah kaznivega dejanja z dne 19.12.2014 na list. št. 265, posnetek v prilogi A34) je namreč razvidno, da se oškodovanec ob 19:34:02 uri pripelje z ženinim avtomobilom po Sestovi ulici in se ustavi na semafoiju, nato pa ob 19:34:34 uri v križišču spelje naravnost. Iz smeri vožnje (prečka Tržaško cesto in se zapelje v smeri Gerbičeve ulice) in iz časa vožnje pa je mogoče sklepati, da se pelje proti Via Boni. Sodišče v celoti sledi ugotovitvam iz uradnega zaznamka, saj so podprte s fotografijami, prav tako pa se je o tem prepričalo sodišče samo z vpogledom v posnetek. Iz posnetkov kamere št. 8 Avtohiše Peugeot. Tbilisijska 59. ki je usmerjena na Tbilisijsko cesto v križišče pred vhodom v Avtohišo Peugeot, je razvidno (zapisnik o zasegu posnetka na list. št. 85, uradni zaznamek o ugotovljenih okoliščinah kaznivega dejanja z dne 16.1.2015 na list. št. 1101, posnetek v prilogi A164), da se ob 19:34:34 uri (dejanski čas 19:37:36) pripelje iz smeri Interspara po Jamovi vozilo svetlejše barve, limuzinske izvedbe, z odrezanim zadkom. Vozilo v križišču zavije levo na Tbilisijsko cesto in se odpelje v smeri proti križišču pred Avtohišo Peugeot, kjer izgine iz vidnega polja. Iz kamere št. 1. ki je usmerjena na Tbilisijsko cesto v križišče pred vhodom v Avtohišo Peugeot, je razvidno, da enako vozilo ob 19:34:40 uri (dejanski čas 19:37:42) pripelje po Tbilisijski cesti iz smeri Interspara v križišče pri Avtohiši Peugeot in nato v križišču zavije desno proti podjetju Ergoles. Ob 19:34:47 uri (dejanski čas 19:37:55) vozilo odpelje mimo podjetja Ergoles in nadaljuje vožnjo proti uvozu na parkirišče pred Via Bono. Ob 19:34:53 uri (dejanski čas 19:37:55) vozilo izgine iz vidnega polja kamere. Da gre za vozilo oškodovanca je mogoče sklepati glede na lastnosti vozila (barva, oblika) ter glede na časovno zaporedje kamer št. 8 in 1, v povezavi s časovnim sosledjem na kamerah Avto Ljubljana. Sodišče v celoti sledi ugotovitvam iz uradnega zaznamka, saj se je o tem prepričalo sodišče samo z vpogledom v posnetek. Nadalje je iz posnetkov varnostne kamere št. 3 Avto Ljubljana. Tbilisijska ulica 59, ki je usmerjena na levo stran ograjenega parkirišča družbe Avto Ljubljana in zajema tudi prostor pred stranskim prihodom vhoda v restavracijo Via Bona in del zunanjega parkirišča (zapisnik o zasegu posnetka na list. št. 131, 189, uradni zaznamek o ugotovljenih okoliščinah kaznivega dejanja z dne 20.12.2014 na list. št. 263, posnetek v prilogi A164) in sicer iz posnetka št. 483 razvidno, da se ob 20:41:54 uri (dejanski čas 19:37:54) na parkirišče pripelje oškodovančevo vozilo (na kar je mogoče sklepati glede na položaj oškodovančevega parkiranega vozila, ki je tudi razviden iz skice kraja dejanja ter kraj najdbe oškodovanca po streljanju) iz smeri družbe Ergoles d.o.o., se ustavi in ob 20:41:57 uri (dejanski čas 19:37:57) prične z vzvratnim parkiranjem proti parkirnemu boksu v sredinskem delu ob steni objekta. Sodišče v celoti sledi ugotovitvam iz uradnega zaznamka, saj se je o tem prepričalo sodišče samo z vpogledom v posnetek. Iz posnetkov kamere, ki je nameščena v notranjosti lokala Via Bona. Tbilisijska ulica 59 in je usmerjena skozi steklo navzven proti delu zunanjega parkirišča gostinskega lokala (zapisnik o zasegu posnetka, uradni zaznamek o ugotovljenih okoliščinah kaznivega dejanja z dne 20.12.2014 na list. št. 263, posnetek v prilogi A164) je nadalje razvidno, da je oškodovanec okoli 19:38 ure pričel z vzvratnim parkiranjem na parkirni prostor, ki se je nahajal na njegovi levi strani iz smeri prihoda, kamor je parkiral ob 19:38:07 uri. Nadalje je razvidno, da je oškodovanec ob 19:38:37 uri izstopil iz vozila in ga za seboj zaklenil, pri čemer je razviden trikratni blesk zaklepanja na lučeh avtomobila (rdeča lučka). Sodišče v celoti sledi ugotovitvam iz uradnega zaznamka, saj se je o tem prepričalo sodišče samo z vpogledom v posnetek. 46. Oseba, ki je našla oškodovanca ležečega na tleh po tem, ko je bil že ustreljen, je bil Tine Horvat. Iz njegove izpovedbe v preiskavi tako izhaja, da je z avtom Opel Astra, karavanske izvedbe, prišel na parkirišče lokala Via Bona (in sicer iz smeri Špara proti stavbi Hoferja, nato pa je gledano s smeri vožnje, zavil desno na parkirišče pri drugem dovozu). Parkirišče je bilo tako rekoč zasedeno, našel je le eno prosto parkirno mesto (tisto, ki je na skici v prilogi Al označeno z reg. št. njegovega avtomobila in njegovim priimkom) in je parkiral vzvratno. Pri tem je na njegovi levi strani (gledano v smeri vožnje) opazil, da nekdo leži na tleh. To je videl, še predenje parkiral vozilo, ko je bil vzporedno s to osebo. Pivi trenutek je pomislil, da je mogoče nekdo preveč popil in zato obležal na tleh. Po tem, ko je parkiral vozilo, je izstopil iz vozila in pristopil k osebi, kije ležala na tleh. Najprej ni vedel za koga gre, to je ugotovil šele kasneje, ko so bili na kraju že policisti in reševalci. Opazil je, daje okrog osebe kri, da diha in je situacija resna. Vrnil seje v avto po mobilni telefon in poklical na 113. Priča Horvat je tudi pojasnil, daje bilo parkirišče, ko je zapeljal nanj, zelo slabo razsvetljeno, tam ni videl nikogar, pa tudi ko seje peljal vzporedno s parkiriščem do Špara v smeri Hoferja, na cestišču ni opazil kaj posebnega. Kakšnega strela ni slišal. Od takrat, ko je pripeljal na parkirišče, pa do trenutka, ko je poklical na policijo, so minile kakšne 3 do 4 minute. V lokal Via Bona ni vstopil. V času, ko je klical policijo, je iz stavbe prišel natakar, pred njim pa so iz smeri vhoda prišle še dve ali tri ženske, vendar so nato odšle v smeri lokala. Zaslišan na glavni obravnavi dne 18,11.2015 je izpovedal v bistvenem enako. Na glavni obravnavi dne 9.3.2016 pa je še pojasnil, da je bil oškodovanec, ko ga je našel, na desnem boku tako, daje z glavo gledal proti Via Boni, pri tem ni bil na nič naslonjen (njegovo pozicijo je priča na skici označil z X), od najbližjega avtomobila (iz skice izhaja, da je to Opel Meriva) je bil oddaljen približno meter in pol ali meter. Oškodovancu je kri tekla ven iz ušesa čez obraz v jašek, ki je bil pod njim, ležal je pri jašku. Priča je položaj oškodovanca označil tudi na fotografiji št. 48 (priloga Al89). Sam oškodovanca ni premikal. Po prihodu policije je bil še kar nekaj časa na kraju dejanja, policisti so ga še zasliševali, prav tako so mu vzeli vzorce za smodnik. 47. Sodišče v celoti sledi izpovedbi priče Horvat, saj je ves čas postopka izpovedoval enako, prav tako pa je iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 17.12.2014 (list. št. 23) ter zapisnika o ogledu razvidno, daje Horvat kritičnega dne poklical na policijo ob cca 19:42 uri. Sodišče ne sledi izpovedbi priče le v delu, ko je navajal, daje oškodovanec ležal pri jašku, saj je iz fotografije v prilogi A189, na kateri je priča označil pozicijo oškodovanca (tako glave kot nog) razvidno, da je jašek nekoliko oddaljen od te pozicije (še vedno pa v bližini) priča pa je tako na skici kot na fotografiji pozicijo oškodovanca označil enako, prav tako pa je iz fotografije razvidno, daje bil dejansko največji krvni madež ravno tam, kjer je priča označil, daje bila pozicija glave oškodovanca. Zato sodišče sledi priči, daje bila pozicija oškodovanca, ko gaje našel, takšna kot jo je označil in narisal na skici in fotografiji. Preostali izpovedbi priče Horvat pa sodišče sledi v celoti. 48. Nadalje so prihod priče Horvat zaznale tudi kamere. Iz posnetkov kamere Avtohiše Peugeot. Tbilisijska ulica 59 je prav tako razviden prihod Horvata. In sicer iz kamere št, 1 je razvidno, da se ob 19:36:54 uri (dejanski čas 19:39:56) po Tbilisijski cesti iz smeri Interspara v križišče pri Avtohiši Peugeot pripelje Horvatovo vozilo, ki nato v križišču zavije desno proti podjetju Ergoles. Ob 19:37:04 uri (dejanski čas 19:40:06) vozilo odpelje mimo podjetja Ergoles v smer uvoza na parkirišče pred Via Bono. Vozilo iz vidnega polja kamere izgine ob 19:37:09 uri (dejanski čas 19:40:11). Iz posnetka varnostne kamere št. 3 Avto Ljubljana. Tbilisijska ulica 59. in sicer posnetka št. 489 je razvidno, da ob 20:44:18 uri (dejanski čas 19:40:18) pripelje z avtom na parkirišče Horvat (upoštevaje tudi pozicijo Horvatovega avtomobila, ki je razvidna iz skice kraja dejanja), ki se najprej ustavi pri praznem parkirnem prostoru ob ograji dvorišča družbe Avto Ljubljana nasproti Via Bone in nato vzvratno parkira. Iz posnetka št. 490 pa je nadalje razvidno, da se luči na Horvatovem vozilu ugasnejo ob 20:44:42 uri (dejanski čas 19:40:42). 49. Upoštevaje torej posnetek kamere Avtohiše Peugeot, daje oškodovanec s svojim vozilom mimo podjetja Ergoles pripeljal ob 19:37:49 uri in nadaljeval vožnjo proti uvozu na parkirišče pred Via Bono, kjer je iz vidnega polja izginilo ob 19:37:55; posnetek kamere Avto Ljubljana, da se je oškodovanec na parkirišče pripeljal ob 19:37:54 uri in je ob 19:37:57 uri pričel z vzvratnim parkiranjem ter posnetek kamere Via Bona, da je oškodovanec parkiral ob 19:38:07 uri, iz vozila pa je izstopil ob 19:38:37 uri ter ga za seboj zaklenil, sodišče z gotovostjo ugotavlja, da je bil oškodovanec ustreljen po 19:38:37 uri. Glede na dejstvo, da pa je Tine Horvat s svojim vozilom (kamera Avtohiše Peugeot) mimo podjetja Ergoles pripeljal ob 19:40:06 uri, na parkirišče (kamera Avto Ljubljana) je pripeljal ob 19:40:18 uri in pričel z vzvratnim parkiranjem, luči na njegovem avtu pa so ugasnile ob 19:40:42 uri, iz izpovedbe Horvata pa tudi izhaja, daje že takoj, ko je pripeljal na parkirišče, opazil na tleh ležečega oškodovanca, je tudi nedvomno mogoče zaključiti, daje bil oškodovanec ustreljen pred 19:40:18 uro. Torej je čas, ko je bil oškodovanec ustreljen, mogoče zamejiti med 19:38:37 uro ter 19:40:18 uro. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 12/63

50. Iz izpovedbe priče Tine Grebenc v preiskavi izhaja, da je na zabavo kritičnega dne prišla nekaj minut čez sedmo, na parkirišču je parkirala malo čez sedmo (morda 19:05). V avtu Ford Focus karavan srebrne barve je počakala še par minut (ocenjuje da 5 do 7 minut), ker je iskala dokumente v torbici in je še poklicala kolegico, ki je rekla, da je na poti in da jo pokliče, ko prispe na zabavo. Ko jo je prijateljica poklicala, je sama zapustila avto in odšla v Via Bono in je bila okrog 19:15 pred vhodom. Priča je na skici tudi označila pozicijo svojega avtomobila (gre za avtomobil Ford z reg.št. LJ BA-564), ki gaje parkirala vzvratno. V času, ko je sama sedela v avtomobilu, je imela prižgano luč v avtu, in je videla, da je pripeljal krajši avto, ki je parkiral v nasprotni koloni od njene, nekje na začetku, zapustil avto in šel. Na glavni obravnavi je priča povedala, da je prišla na parkirišče malo pred sedmo, v avtu je počakala cca 10 do 15 minut in v Via Bono vstopila ob 19:10 ali 19:15. Enako kot v preiskavi je povedala, daje v času, ko je sedela v avtu, na parkirišču parkiral manjši srebrn avto (kar je prav tako označila na skici) ter daje prišel po parkirišču iz leve proti desni tudi en pešec (pokazala je enako kot je bila smer prihoda Horvata z avtomobilom), zaznala gaje, ko je bil v ravni liniji pred njenim avtom oz. zorni kot na levo. Po predočenju, da je v preiskavi povedala, daje prišla na parkirišče malo čez sedmo, na glavni obravnavi pa malo pred sedmo ter na vprašanje kaj drži, je priča izpovedala, da drži tako kot je izpovedala v preiskavi, na obravnavi bolj ugiba kdaj je prišla, ker je bilo to že eno leto nazaj. Pojasnila je tudi, da v času, ko je sedela v avtomobilu, lučke ni imela prižgane ves čas, prižgano je imela takrat, ko je iskala določene stvari po torbici, potem pa jo je ugasnila. Priča je tudi povedala, da si je, ko je z njo kriminalist opravljal razgovor, pomagala z vpogledom v svoj telefon. Prav tako je potrdila vsebino izjave, ki jo je podala kriminalistu dne 18.12.2014 in iz katere izhaja, daje avto parkirala na parkirišču ob 19:10 uri, kar ve na podlagi vpogleda v svoj telefon, saj je takoj po parkiranju še iz avta po telefonu poklicala sodelavko Evo Lun, ki pa se ji ni oglasila, zato je sama ostala v vozilu do 19:17 ure, ko jo je poklicala Lunova ter ji dejala, da je ravnokar prispela v Via Bono. Točen čas ve prav tako na podlagi vpogleda v svoj telefon, pri čemer je bilo v času razgovora ugotovljeno, da sistemski čas telefona ustreza dejanskemu času. Kot rečeno je priča to vsebino uradnega zaznamka o opravljenem razgovoru z njo v celoti potrdila. Priča pa je tudi povedala, da Jamnik na zabave ni prihajal točno, prišel je ob pol osmih, osmih in takrat seje zabava uradno začela. 51. Sodišče v celoti sledi izpovedbi priče Tine Grebenc, saj je ves čas postopka izpovedovala enako (edina razlika je v navajanju točnega časa prihoda na parkirišče). Logično je, da se na glavni obravnavi (torej eno leto po dogodku) ni več točno spominjala, kdaj seje z avtom pripeljala na parkirišče in kdaj je iz avta odšla v Via Bono, tudi sama priča je povedala, da se je zaslišana v preiskavi časa bolje spominjala, zato je glede točnega časa natančnejša njena izpovedba iz preiskave. Ni torej dvoma, da je Grebenčeva na parkirišče Via Bone prišla po sedmi uri zvečer, daje nekaj časa še sedela v avtu, nato pa po klicu prijateljice iz avta izstopila in odšla v Via Bono. Sodišče ugotavlja, daje priča povedala, da sije pri opravljanju razgovora s kriminalistom pomagala z vpogledom v telefon, zato sodišče o točnem prihodu priče na parkirišče kritičnega večera sledi njeni izjavi kriminalistu le dva dni po dogodku, ko je točen čas lahko povedala na podlagi vpogleda v telefon, saj je pojasnila, daje po prihodu na parkirišče takoj poklicala svojo prijateljico, ta se sprva ni javila, ko pa ji je klic vrnila, pa je avto zapustila, torej, da je prišla ob 19:10 uri in iz avta odšla ob 19:17 uri. Priča je namreč vsebino tega dela uradnega zaznamka tudi potrdila zaslišana na glavni obravnavi. Sodišče tako zaključuje, daje priča med 19:10 in 19:17 uro sedela v svojem avtu na parkirišču pred Via Bono, v tem času je imela nekaj časa prižgano luč v avtu (ko je iskala stvari po torbici), nekaj časa pa je bila luč ugasnjena in je sedela v temi. Priča je v tem času opazila tudi prihod enega avtomobila, ki je parkiral v nasprotni vrsti od njene, prav tako je v tem času opazila na parkirišču pešca, kije hodil iz leve proti desni. 52. Zaslišana priča Darjan Andrejc je v preiskavi izpovedal, daje na parkirišče pred Via Bono kritičnega večera prišel s svojim avtomobilom nekaj minut čez sedmo, avto parkiral in nato odšel v Via Bono. Pri tem je opazil, da v enem avtu, zdi se mu da v srebrnem karavanu, gotovo je bil parkiran vzvratno, sedi ena oseba v temi, čemur pa ni posvečal pozornosti. Ni prepričan ali je bil ta oseba moški. Sam je šel iz svojega avtomobila, ki ga je parkiral v nasprotni vrsti, mimo tega avtomobila (avto je bil na njegovi desni strani) v restavracijo. Priča je na skici tudi označil svoj avtomobil (gre za Subaru LJ 837-ET). Sam je še istega večera s policistom okrog 23 ure šel na parkirišče, kjer sta bila parkirana dva srebrna karavana, vendar takrat ni mogel reči ali je bil eden ali drug. V Via Bono je prišel ob 19:15 (takrat je klical svojega sodelavca), kar pomeni, da je na parkirišče prišel okrog 19:10, 19:11. Na parkirišču, kije bilo večinoma polno, je bilo zelo temno, bila je slaba vidljivost. Na glavni obravnavi je priča izpovedal v bistvenem enako. Na skici je tudi označil področje, na katerem je bil parkiran avtomobil, v katerem je v temi sedela oseba, njena silhueta je bila povprečna. Bil je skoraj prepričan, daje šlo za karavan srebrne barve. Ko je šel sam gledati tisti večer s kriminalistom, na tistem mestu takega avta, parkiranega vzvratno, ni bilo. Na parkirišču sta bila dva podobna avta ampak ne na istem mestu in ne v isti smeri. Po predočenju, daje na skici označil pozicijo predmetnega avtomobila, in sicer štiri avtomobile, eden izmed njih pa je prav Ford - karavan srebrne barve, parkiran vzvratno, je priča povedal, da sedaj težko reče, možno je, da je ta oseba sedela prav v tem Fordu. Povedal je tudi, da misli, da si je takrat, ko je podajal izjavo policistom, pri določanju časa prihoda na parkirišče pomagal z vpogledom v telefon. Poklical je sodelavca Roka Gabra kakšnih pet minut po tem, ko je prišel. Po predočenju vsebine uradnega zaznamka z dne 17.12.2014 iz katerega izhaja, da seje ob 19:15 uri pripeljal pred Via Bono, za natančen čas pa ve, ker je takrat poklical kolega Roka Gabra, ki je bil takrat še na fitnesu in je zato sam vstopil v lokal, je priča to potrdil. Povedal je tudi, da ne danes ne takrat ni mogel povedati ali je v avtu sedela ženska ali moški. 53. Sodišče sledi izpovedbi priče Darjana Andrejca, saj je ves čas postopka izpovedoval v bistvenem enako. Enako kot pri priči Tini Grebenc sodišče ugotavlja, da je logično, da se na zaslišanju na glavni obravnavi Andrejc ni do minute natančno spominjal svojega prihoda na parkirišče pred Via Bono, je pa svojo izjavo policistom podal takoj naslednjega dne, torej 17.12.2014, pri tej izjavi pa si je pomagal tudi z vpogledom v svoj telefon, saj je ob prihodu na parkirišče poklical svojega prijatelja. Sodišče zato sledi tej izjavi, katere vsebino je potrdil na glavni obravnavi, torej daje na parkirišče pripeljal okrog 19:15 ure in je pri svoji hoji proti lokalu na desni strani v avtomobili zagledal v temi sedeti osebo. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 13/63

54. Sodišče tako zaključuje, daje priča Andrejc kritičnega večera na parkirišču okrog 19:15 ure videl sedeti v avtu osebo, ki je sedela v temi, avto je bil parkiran vzvratno, skoraj prepričan je bil, da je šlo za karavan srebrne barve. Priča je pozicijo tega avtomobila označil na skici. Gre za 4 avtomobile, dva sta parkirana vzvratno, od tega je eden ravno avto Tine Grebenc, to pa je srebrni karavan Ford. Tina Grebenc pa je tudi pojasnila, daje v času med 19:10 in 19:17 uro sedela v avtu, pojasnila je, daje nekaj časa sedela tudi v popolni temi. Prav tako pa je sama opazila prihod pešca in sicer gre za isto smer kot je hodil priča Andrejc od svojega avtomobila do prehoda, ki vodi v lokal Via Bona. Glede na navedeno sodišče zaključuje, daje očitno Andrejc v avtu videl sedeti Grebenčevo. Sklada se namreč ura, pozicija avtomobila (avto Grebenčeve je ravno na tem delu, ki gaje označil Andrejc), barva avtomobila (srebrn), vrsta avtomobila (karavan), način parkiranja avtomobila (vzvratno) in dejstvo, daje Grebenčeva nekaj časa v avtu sedela v temi in tudi sama opazila prihod pešca, ki je prišel ravno iz smeri kot Andrejc. Priča Andrejc je sicer izpovedal, da po tem, ko je s kriminalistom odšel na parkirišče, takšnega avta ni več opazil, vendar sodišče glede na njegov opis avtomobila ter ob upoštevanju skice (priloga Al) ugotavlja, da to očitno ne drži. Na skici so namreč označeni vsi avtomobili, znamka avtomobila, prav tako pa tudi način njihovega parkiranja. Iz izpovedb prič Grebenčeve in Andrejca pa tudi izhaja, da je bilo parkirišče po storitvi kaznivega dejanja zavarovano, torej nihče z avtomobilom tistega kritičnega večera po umoru parkirišča ni mogel zapustiti, po avto so prišli lahko šele naslednji dan, zato sodišče tudi sledi skici (torej tipu parkiranih vozil, navedenim reg. št. in načinu njihovega parkiranja), saj se podatki na njej tudi skladajo s primerjavo fotografiranih avtomobilov (gre za fotografije iz kraja kaznivega dejanja). Tako je na fotografiji 13 (A172) slikano vozilo Andrejca, na sliki 21 (A176) pa vozilo Grebenčeve, s tem da so na slikah 20, 21, 22, 23 (A175- A177) slikana tudi vozila, ki jih je poleg vozila Grebenčeve priča Andrejc označil na skici, nobeno od teh drugih vozil pa ne ustreza opisanemu vozilu s strani Andrejca. Srebrno vozilo, ki je parkirano vzvratno v nasprotni koloni od Andrejčevega vozila je le še Opel Astra LJ V3-90F na sliki 25 (A178), ki pa je avtomobil priče Horvat, ki je na kraj pripeljal kasneje za Andrejcem in Grebenčevo in je našel oškodovanca na tleh. Glede na navedeno sodišče zaključuje, da je kritičnega večera Andrejc na parkirišču videl v avtu sedeti Grebenčevo. 55. Priča Miran Čuden je zaslišan v preiskavi dne 12.1,2015 povedal, da se je kritičnega večera s kolesom odpeljal ob 19:15 od doma v lokal K županu, na tej poti se je okrog pol osmih peljal mimo Via Bone, kjer je opazil nekoga, ki je stal ob ograji (priča je to označil s puščico na fotografiji na list. št. 293). Zdel se mu je malo čuden, ne ve točno kako je ta človek izgledal, bila je tema, sam je bil oddaljen od njega cca 3 metre. Po predočenju uradnega zaznamka, da je šlo za moškega visokega približno 175 do 180 cm, suhe postave, oblečen v temno bundo, zapeto do konca tako, daje imel ovratnik potegnjen čez brado in del ust, na glavi je imel pokrivalo (ne ve ali kapo ali kapuco od bunde), ne ve če je imel brado ali brke, oči in nos je imel nepokrit, je priča povedal, da to drži. Povedal je še, da ne ve ali je imel tisti moški v roki telefon, zdi se mu daje gledal dol proti lokalu. V preiskavi dne 31,3.2015 je na sliki (priloga C18) ponovno označil kje je sam opazil moškega (ob ograji Avto Ljubljana), kakšna je bila njegova smer vožnje na kolesu in kje seje nato s kolesom obrnil, ker je odšel še v Hofer po kruh. Pojasnil je, daje obrat s kolesom naredil pri Via Boni oz. vzporedno z Via Bono, ne spomni pa se ali je po tem ta moški še stal pri ograji. Zaslišan na glavni obravnavi je priča povedal, da ni videl nič takega, ko se je peljal tam mimo. Priča se je na glavni obravnavi po oceni sodišča očitno sprenevedal in se izgovarjal na težave s spominom. Po predočenju njegove izpovedbe iz preiskave je povedal, da drži, da je ob ograji na desni strani opazil moškega, ne ve kako je bil oblečen, ni ga videl v obraz. Mimo tega mesta, kjer je stal moški, je šel dvakrat v roku minute, ker se je spomnil, da mora po kruh v Hofer in seje obrnil in šel nazaj desno v Hofer. Ko se je obrnil in šel v Hofer, ni zaznal ali je ta oseba še stala tam. Po predočenju vsebine uradnega zaznamka z dne 21.1.2015 iz katerega izhaja opis tega moškega ter navedba, daje imel Čuden občutek, da moški nekoga čaka in opazuje okolico, je priča povedal, da je že malo pozabil, da je bila takrat že tema in da barve ne moreš natančno definirati. Priča pa je potrdil del vsebine istega uradnega zaznamka iz katere izhaja, da se kakršnihkoli drugih oseb, vozil ali posebnosti s tega mesta tistega večera ne spomni, zaznal je sicer, daje bilo iz lokala Via Bona slišati precej glasno glasbo. Ko seje kritičnega večera kasneje vračal iz pivnice, ga je pred Tbilisijsko na desni strani kjer je žičnata ograja prostora z rabljenimi avtomobili, ustavil policist, preko ceste je bil napet trak „stop policija“, zato ni mogel naprej po isti poti temveč mimo Hoferja. Priča je tudi na glavni obravnavi označil (priloga Al 63) na fotografiji smer svoje vožnje s kolesom in mesto kjer je obrnil s kolesom (to mesto je bilo že mimo izvoza s parkirišča Via Bona) ter mesto kjer so ga nazaj grede ustavili policisti. Ni pa mogel na skici označiti, kje je videl moškega, ker je rekel, da se slabo vidi. Kritičnega večera je bila tema, sam pa na kolesu ni imel luči. Na fotografiji C18 ter list. št. 293 pa je ponovno pokazal enako pozicijo moškega, ki gaje opazil, kot je to označil že zaslišan v preiskavi. Priča se ni več spomnil kdaj je tistega večera odšel od doma, po predočenju izpovedbe iz preiskave, daje bilo to ob 19:15, ob 19:30 pa seje peljal mimo Via Bone, pa je povedal, da to drži. 56. Sodišče ugotavlja, da priča Čuden sprva na glavni obravnavi iz neznanega razloga ni hotel kaj dosti izpovedovati, je pa po postavljanju vprašanj izpovedal v bistvenem enako kot zaslišan v preiskavi. Določenih podrobnosti (opis moškega, čas odhoda od doma ter prihoda mimo Via Bone) se sicer na glavni obravnavi ni več spominjal, kar je glede na potek časa razumljivo, zato sodišče sledi njegovi izpovedbi iz preiskave, ko je bil spomin še bolj svež. Je pa priča ves čas postopka na fotografijah enako označil svojo smer vožnje, pozicijo, kjer je s kolesom obrnil ter pozicijo kjer je opazil moškega, torej ob ograji Avto Ljubljana ob cca 19:30 uri. Čuden je tudi izpovedal, da njegovo kolo nima luči. Iz posnetkov kamere št. 1, Avtohiše Peugeot je razvidno, da se v smeri, ki jo je Čuden na fotografijah označil kot smer svoje vožnje s kolesom, vidi ob 19:32:04 (dejanski čas 19:35:06) kolesar brez luči, kar bi glede na obrazloženo zelo verjetno lahko bil Čuden. Kamera pa ne pokriva mesta, na katerem je Čuden obrnil kolo. Sodišče sledi tudi izpovedbi Čudna, daje kritičnega večera ob ograji videl moškega, da moški nekaj opazuje pa je bila zgolj Čudnova domneva. Ne glede na to, da je Čuden kritičnega večera opazil moškega, pa to na zaključke sodišča o tem, da je storilec ravno obtoženi, glede na vse izvedene dokaze ne vpliva. Dejstvo je namreč, da so bili kritičnega večera v bližnji okolici lokala Via Bona tudi različni pešci, kolesarji, vozniki avtomobilov in ni šlo za neobljuden kraj, kar jasno izhaja iz videoposnetkov, zato samo dejstvo navzočnosti pešca, ki ga je opazil Čuden, na zaključke sodišča, ne more vplivati. 57. Iz posnetkov Avto Ljubljana, kamera št. 1 ni razvidno nič relevantnega glede samega gibanja avtomobilov, pešcev in kolesarjev, saj kamera pokriva zgolj izhod parkirišča Avto Ljubljana (kot kamere razviden na list. št. 2748 ter skici na list. št. 2751). Iz posnetkov Avto Ljubljana, kamera št. 2 (kot kamere razviden na list. št. 2749 ter skici na list. št. 2751) je razvidno gibanje udeležencev v prometu. Ob 20:36:40 uri (dejanski čas 19:32:40) je na posnetku viden pešec brez dežnika. En kolesar (po mnenju obrambe brez luči, vendar na posnetku to ni jasno razvidno) se na kameri na posnetku št. 478 vidi ob 20:38:26 uri (dejanski čas ob 19:34:26), ko vozi iz leve proti desni in nato v križišču zavije desno na Tbilisijsko ulico. Na posnetku št. 480 sta vidna dva kolesarja, prvi kolesar ob 20:39:53 (dejanski čas 19:35:53) pripelje iz iste smeri kot kolesar na posnetku št. 478, vendar gre v križišču naravnost (torej gre iz Tbilisijske ulice v križišču naravnost na Jamovo ulico), ravno v obratni smeri (iz Jamove ulice na Tbilisijsko ulico) pa se skoraj istočasno pripelje drug kolesar, ki pa ima na kolesu zelo dobro vidno luč. Prav tako je na posnetku št. 482 viden prihod avtomobila ob 20:41:15 (dejanski čas 19:37:15), ki iz Jamove ulice zavije levo na Tbilisijsko ulico. Sodišče ob tem tudi pripominja, da je na tem posnetku Jamova ulica razvidna v zelo majhnem delu, med posameznimi sekvencami posnetkov pa so nekaj sekundne luknje (npr. posnetek št. 482 se konča ob 20:41:18 uri, naslednji posnetek št. 483 se začne ob 20:41:24 uri). Iz posnetkov Avtohiše Peugeot, kamera št. 8 (kot kamere razviden na list. št. 2747 ter skici na list. št. 2751) je med 19:28 in 19:35 uro videti na posnetku gost promet z avtomobili, vidni so kolesarji in pešci, nihče od njih nima dežnika. Ob 19:31:45 uri (dejanski čas 19:34:47) je slabo viden kolesar brez luči, ki počasi pripelje iz zgornje leve strani kota kamere (torej iz smeri, ki ga predhodno pokriva kamera št. 2 Avto Ljubljana), prav tako se ob isti uri pred kolesarjem vidi pešec. Ob 19:34:34 (dejanski čas 19:37:36) uri pripelje avto oškodovanca iz Jamove ulice na Tbilisijsko. Ko oškodovanec z avtom zavije, mu ne sledi noben drug avto. Malo predenje na kameri viden oškodovanec, ki zavija, je viden tudi kolesar in sicer ob 19:34:30 uri (dejanski čas 19:37:32), ki pripelje zelo hitro iz iste smeri kot oškodovanec. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 14/63

58. Iz posnetkov Avtohiše Peugeot in sicer kamere št. 1 (kot kamere razviden na list. št. 2746 ter skici na list. št. 2751) je enako kot na kameri št. 8 videti na posnetku gost promet z avtomobili, vidni so kolesarji in pešci, nihče od njih nima dežnika. Poleg prihoda oškodovančevega vozila ter Horvatovega vozila, kar je bilo omenjeno že zgoraj, je razvidno tudi, da so iz smeri uvoza na parkirišče, na katerem je bil umoijen oškodovanec, pred njegovim prihodom na parkirišče, odpeljali tudi drugi avtomobili in sicer ob 19:30:34 uri (dejanski čas 19:33:36), 19:31:49 (dejanski čas 19:34:51) in 19:31:53 (dejanski čas 19:34:55). Ob 19:32:04 (dejanski čas 19:35:06) uri je viden prihod kolesarja brez luči, ki nato počasi zavije desno proti smeri Via Bone in nato iz vidnega polja izgine ob 19:32:16 (dejanski čas 19:35:18) uri. Ponovno iz smeri parkirišča nato odpeljeta dva avtomobila in sicer ob 19:33:07 uri (dejanski čas 19:36:09) ter ob 19:33:48 uri (dejanski čas 19:36:50). Ob 19:34:35 (dejanski čas 19:37:37) uri mimo pripelje kolesar, ki ima na kolesu luč in gre naravnost (torej ne zavije proti Via Boni). Nato ob 19:34:40 uri (dejanski čas 19:37:421 pripelje avto oškodovanca. Na posnetku je nato vidno, da takoj, ko oškodovanec zavije desno proti Via Boni, ob 19:34:50 uri (dejanski čas 19:37:52) za njim odpelje kolesar (viden je na desnem zgornjem kotu kamere pri uri in pred tem ni vidno od kod ie prišel) brez luči in nato izgine iz vidnega polja. Ta kolesar je najprej viden ob ograji Avta Ljubljana in po tem, ko mimo pelje oškodovančev avtomobil, kolesar prečka cesto, se ustavi (pri tem ie obrnjen v smeri vožnje oškodovančevega vozila) in nato odpelje v isti smeri kot pred njim oškodovanec. Dve sekundi kasneje iz parkirišča odpelje še en avtomobil. Ob 19:36:13 uri (dejanski čas 19:39:15) se mimo pripelje kolesar, ki ima na kolesu luč. Ob 19:36:17 uri (dejanski čas 19:39:19) nato iz smeri parkirišča kamor je pred tem zavil oškodovanec in mu je sledil kolesar brez luči, zelo hitro odpelje kolesar brez luči in v križišču zavije desno (gledano iz smeri vožnje kolesarja). Ob 19:36:35 (dejanski čas 19:39:37) uri iz iste smeri pripelje še en kolesar z lučjo in prav tako zavije desno. Nato ob 19:36:54 uri (dejanski čas 19:39:56) pripelje vozilo Horvata in zavije desno v smeri Via Bone. Ob 19:37:31 (dejanski čas 19:40:33) uri nato iz smeri Via Bone pride pešec, ki stoji in čaka slabo minuto na vogalu ob stavbi oz. križišču pod lučjo. Ob 19:38:19 uri (dejanski čas 19:41:21) tega pešca na vogalu ob stavbi pobere avtomobil. Avtomobil, ki pobere pešca, počasi vzvratno obrne in nato normalno odpelje. Ob 19:42:52 uri (dejanski čas 19:45:54) se na parkirišče pripelje kombi z utripajočimi lučmi. Sodišče glede na dejstvo, da je takoj, ko je oškodovanec zavil desno proti Via Boni, za njim zapeljal kolesar brez luči (pri tem seje vmes še ustavil in bil obrnjen v smeri vožnje oškodovančevega vozila, kar omogoča zaključek, da je opazoval kam bo oškodovanec zapeljal oz. kje bo parkiral) ob 19:37:52 uri, nato pa je kolesar brez luči ob 19:39:19 uri iz smeri parkirišča Via Bone zelo hitro odpeljal (čez 37 sekund pa se že pripelje Horvat), med tem časom pa v smeri uvoza na parkirišče ni bilo drugih kolesarjev ali avtomobilov (razen avtomobila, kije že dve sekundi po prihodu oškodovanca odpeljal in kolesarja z lučjo, kije mimo pripeljal šele ob 19:39:37 uri, ki pa glede na časovno sosledje očitno ne moreta biti povezana z umorom), oškodovanec pa je bil umorjen med 19:38:37 uro ter 19:40:18 uro, zaključuje, da je oškodovanca umoril prav kolesar. Očitno je namreč, da mu je sledil takoj, ko je oškodovanec zavil proti Via Boni, v tistem času na parkirišče drugi avtomobili ali kolesarji niso vozili, kolesar pa seje nato iz parkirišča pripeljal z veliko hitrostjo, kmalu za tem pa se je na parkirišče pripeljal že Horvat, ki je našel oškodovanca ležečega na tleh. 59. Iz posnetkov Avto Ljubljana, kamera št. 3 (kot kamere razviden na list. št. 2749 ter skici na list. št. 2751) je iz posnetka št. 481 med 20:41:04 in 20:41:13 uro (dejanski čas 19:37:04 do 19:37:13) vidna silhueta osebe, ki pospešeno stopa po levi strani parkirnega prostora iz desne smeri proti levi. Na posnetku št. 483 je viden prihod oškodovanca s svojim vozilom ob 20:41:54 (dejanski čas 19:37:54), ki nato ob 20:41:57 (dejanski čas 19:37:57) prične z vzvratnim parkiranjem. Ob 20:44:18 uri (dejanski čas 19:40:18) je na posnetku št. 489 viden prihod Horvata s svojim vozilom, ki se ustavi pri praznem parkirnem prostoru ob ograji dvorišča Avto Ljubljana in nato parkira na ta prostor vzvratno, njegove luči pa se ugasnejo ob 20:44:42 uri (dejanski čas 19:40:42), kar je razvidno iz posnetka št. 490. Na posnetku št. 493 se ob 20:46:10 uri (dejanski čas 19:42:10) skrajno levo vidi gibanje več oseb ter nato iz posnetka št. 502 ob 20:49:55 uri (dejanski čas 19:45:55) prihod policije. Obramba je ob gledanju posnetka št. 484 opozorila, da se na posnetku ob 20:42:23 uri (dejanski čas 19:38:23) uri vidi dva zaporedna bliska. Sodišče ugotavlja, da se v levem kotu kamere, kjer naj bi bili vidni bliski, vidijo tudi luči. Očitno gre za luči iz Via Bone, zato vsekakor ni mogoče z gotovostjo ugotoviti ali gre dejansko za bliske iz pištole ali ne, poleg tega je iz notranje kamere Via Bona razvidno, daje oškodovanec svoje vozilo zaklenil šele ob 19:38:37 uri (to pa je čas po domnevnih bliskih), kar nasprotuje zaključkom obrambe, da so vidni bliski pištole. 60. Iz posnetkov zunanje kamere Via Bona (kot kamere razviden na list. št. 2750 ter skici na list. št. 2751) je razvidno, da so v kritičnem času na zabavo prihajali različni ljudje. Vhod v restavracijo se nahaja v zgornjem desnem kotu kamere. Obrazi ljudi, ki so vidni na posnetkih, niso prepoznavni, saj posnetki niso ostri. Je pa na podlagi oblačil in pričeske mogoče sklepati ali so na posnetku moški ali ženske. Tako je iz posnetka razvidno, da od cca 19:00 uri v restavracijo vstopajo različni ljudje, npr. ob 18:58 uri dve ženski, ob 18:59 uri tri ženske, ob 19:01 uri dve ženski, ki ostaneta še pred lokalom, ob 19:03 uri dve ženski in dva moška, ob 19:05 uri dve ženski in moški, ki ostanejo še pred lokalom, ob 19:05 uri dve ženski, ob 19:06 uri vstopi večja skupina ljudi, ob 19:07 uri dve ženski, ob 19:08 uri večja skupina ljudi, ob 19:09 ena ženska, ob 19:10 več ljudi, ob 19:10 ena ženska, ob 19:11 dve ženski, ob 19:12 moški, za njim ob 19:12 ženska, ki telefonira, ob 19:14 ženska, ob 19:15 dva moška, ob 19:17 ženska, ki ostane še pred lokalom, ob 19:18 moški, ob 19:19 ženska. Tudi od 19:20 do 19:40 vstopajo v lokal kontinuirano različni ljudje. Prav tako so na posnetku drugi ljudje, ki ne vstopijo v lokal, npr. otroci in odrasle osebe, ki pridejo po stopnicah pred lokal in nato odidejo. Ta kamera ne pokriva parkirišča, zato tudi iz nje ni razviden prihod oškodovanca oz. kakšnih drugih avtomobilov. Razvidno je tudi, daje v času, ko je bil oškodovanec ustreljen, pred lokalom več ljudi. Obramba je med gledanjem videoposnetkov sicer opozarjala, da je iz posnetkov razviden prihod Grebenčeve in njene prijateljice Eve (prihod dveh žensk ob 18:58 uri ter ob 19:11 uri) pred Andrejcem (ob 19:12 uri), vendar sodišče opozarja, da se med postopkom nikoli ni ugotavljalo ali je dejansko na posnetku ob 19:12 uri Andrejc in ob 19:11 uri Grebenčeva ali ne, obramba pa tudi tega dokaznega predloga nikoli ni podala, glede na izpovedbi Grebenčeve in Andrejca ter razloge pojasnjene v točki 54 obrazložitve pa tudi sodišče ugotavlja, da takšna izvedba dokaza ni bila potrebna. Sodišče namreč opozarja, da iz izpovedbe Grebenčeve nikjer ne izhaja, da sta s prijateljico skupaj vstopili v Via Bono. Grebenčeva je namreč povedala, da ji je Lunova rekla, da jo bo poklicala, ko prispe v Via Bono in ko jo je dejansko poklicala daje tam, je sama zapustila avto in šla notri. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj pa sta tako Grebenčeva kot Andrejc neposredno po kritičnem dogodku na policiji podala izjavo, točne ure pa sta takrat vedela na podlagi vpogledov v svoje telefone, izjavi sta potrdila zaslišana na glavni obravnavi, iz teh pa nedvomno izhaja, da je Andrejc v lokal prišel pred Grebenčevo. Je pa iz posnetkov zunanje kamere Via Bona razvidno, da med 19:10 uro in 19:20 uro v lokal vstopa več različnih moških in žensk. 61. Sodišče ugotavlja, daje kvaliteta vseh posnetkov na splošno slaba, posnet je nočni čas in so sicer razvidni avtomobili, pešci, kolesarji, ne pa tudi podrobnosti (npr. obrazi pešcev, kolesarjev, reg. št. avtomobilov, barva avtomobilov) ipd. Posebej pomembna sta posnetka kamer Avtohiše Peugeot, kamera št. 1 ter Avto Ljubljana, kamera št. 3. Iz kamere Avtohiše Peugeot je namreč razviden del Tbilisijske ulice, ki vodi na parkirišče pred Via Bono, videnje prihod oškodovančevega avtomobila, Horvatovega avtomobila, kolesarja in kasneje policistov. Kamera Avto Ljubljana pa pokriva neposredno parkirišče pred Via Bono. Vendar so posnetki na obeh kamerah slabi. Sodišče je zaradi izboljšave posnetkov z vidika svetlosti in ostrine, posnetke Avtohiše Peugeot, kamera št. 1 poslalo nemškim izvedencem fototehnične stroke, ki so izdelali izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da glede na pomanjkljivo ločljivost videoposnetka ni mogoče odgovoriti na vprašanja kakšna je velikost in postava kolesarja na posnetku ter ali je kolesar na posnetku ob 19:32:04 uri isti kot kolesar na posnetku ob 19:36:17 uri. Prav tako zaradi prenizkega števila „pikslov“ ni bilo mogoče izboljšati slike pešca vidnega ob 19:37:28 uri, kot tudi ni bilo mogoče ugotoviti za katero znamko oz. model vozila gre pri vozilu, kije ob 19:38:21 uri pobral pešca. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 15/63

62. Iz vseh videoposnetkov je mogoče razbrati, da kritičnega večera v času, ko je bil oškodovanec ustreljen, ni deževalo. Resje bila sicer cesta mokra, kar izhaja tudi iz vpogleda v videoposnetek Avto Ljubljana št. 1, vendar je iz vpogledanih posnetkov razvidno, da nihče od pešcev, nihče od kolesarjev nima dežnika, prav tako na vozečih avtomobilih ne delujejo brisalci, zato tudi ob upoštevanju pridobljenih podatkov iz ARSA sodišče zaključuje, da kritičnega večera v kritičnem času ni deževalo (ta okoliščina je pomembna pri ocenjevanju strokovnega mnenja Vojina Maštruka, kar bo izvedeno v nadaljevanju sodbe). 63. Obramba je pri gledanju videoposnetkov na glavni obravnavi dne 23.3.2016 navajala, da je bil umor oškodovanca izveden na profesionalen način s strani usposobljene in organizirane skupine ljudi. Pri tem so podali svojo tezo kdo vse naj bi bil vpleten v ta umor in osebe posebej izpostavili na posameznih posnetkih. Sodišče takšni tezi obrambe ne sledi, saj ni z ničemer podprta, obramba pa je na posnetkih izpostavila zgolj tiste pešce, kolesarje, avtomobile, ki naj bi potrjevali njeno neverjetno zgodbo, čeprav je iz posnetkov jasno, da so bili kritičnega večera v bližini lokala Via Bona, številni pešci, kolesarji in avtomobili. Teza obrambe je tudi povsem nelogična. Obramba namreč trdi, da je organizirana skupina ljudi oškodovanca spremljala že od samega odhoda od doma ali pa še celo prej. Če bi to držalo, ni najti razumne razlage, da bi oškodovanca ustrelili na parkirišču pred gostilno v katerem se je odvijala sindikalna zabava, saj bi lahko takšna organizirana skupina ljudi oškodovanca ustrelila kje drugje, na manj obljudenem kraju. Obenem je tudi jasno razvidno iz posnetka Avtohiše Peugeot, kamera št. 8, ko oškodovančev avtomobil ob 19:34:34 uri (dejanski čas 19:37:36) pripelje iz Jamove ulice na Tbilisijsko, da oškodovančevemu avtomobilu nihče ne sledi. Na vprašanje kako bi obtoženi vedel, kateri avto je oškodovanec uporabljal ter kako bi vedel kdaj bo oškodovanec prišel, pa sodišče opozarja na izpovedbo oškodovančeve žene, ki je povedala, da je oškodovanec večkrat uporabljal tudi njen avto, 10 let star BMW, kar je bilo znano tudi vsem zaposlenim na KI, več zaposlenih na KI pa je izpovedalo, daje oškodovanec vedno zamujal na sindikalne zabave in je prihajal med pol osmo in osmo uro, tako pa je bilo tudi kritičnega večera. Priča Marjana Novic pa je izpovedala, da je bil obtožencu znan protokol novoletnih zabav. Sodišče se sicer strinja z navedbami obrambe, da je umor oškodovanca izvršil ravno kolesar, ki je takoj, ko je oškodovanec zavil proti parkirišču Via Bona, zavil za njim, po tem, ko je bil oškodovanec ustreljen, pa je z veliko hitrostjo iz iste smeri, torej iz smeri parkirišča pred Via Bono kolesar odpeljal, kar vse je razvidno iz posnetkov Avtohiše Peugeot, kamera št. 1. Pri tem pa sodišče zaključuje, da je ta kolesar prav obtoženi. Podlage za zaključke obrambe, da je navedeni kolesar isti kot kolesar na posnetku Avto Ljubljana, kamera št. 2 ter Avtohiša Peugeot, kamera št. 8, v spisu ni. Iz vseh posnetkov je razvidno, da je bilo kritičnega večera kljub zimskem in večernem času na cesti kar nekaj kolesarjev, kolesar, ki je viden na kameri št. 2, Avto Ljubljana ter kameri št. 8, Avtohiše Peugeot pa bi navsezadnje lahko pot nadaljeval tudi naravnost po Gerbičevi ulici. Tudi iz nemškega izvedenskega mnenja izhaja, da ni mogoče zaključiti ali je na posnetku Avtohiše Peugeot, kamera št. 1 kolesar ob 19:32:04 uri isti kot kolesar na posnetku ob 19:36:17 uri. Prav tako obramba nima v izvedenih dokazih nikakršne podlage za svoje zaključke, da sta v umor vpletena tudi dva pešca in sicer prvi viden na kameri št. 3, Avto Ljubljana 50 sekund pred prihodom oškodovanca ter drugi viden na kameri št. 1, Avtohiše Peugeot dve do tri minute po tem, ko je bil oškodovanec ustreljen. Kritičnega večera je na kamerah vidnih več pešcev, zato so izvajanja obrambe, da gre za enega in istega pešca gola špekulacija brez podpore v izvedenih dokazih. Tudi opozorila obrambe, da pospešeno gibanje pešca, kije viden na posnetku št. 3, Avto Ljubljana, sovpada ravno s trenutkom, ko je oškodovanec v križišču Jamove in Tbilisijske ulice zavil levo in ne naravnost, niso točna, saj je pešec razviden od 19:37:04 ure do 19:37:13 ure, medtem, ko je oškodovanec v križišče Jamove in Tbilisijske pripeljal šele kasneje in sicer ob 19:37:36 uri, kar izhaja iz kamere št. 8, Avtohiše Peugeot. Enako so gola špekulacija navajanja obrambe ob gledanju videoposnetkov, da se pešec, ki ga pobere avtomobil, slači. Ostrina videoposnetka Avtohiše Peugeot št. 1 je namreč tako slaba, da je dejansko viden zgolj prihod pešca ter nato dejstvo, da pešca pobere avtomobil. Nikakor pa niso mogoči nobeni zaključki o tem, kaj pešec medtem ko čaka, dela. Sodišče pa zgolj opozarja, da pešec avto čaka na dobro osvetljenem križišču, čaka namreč tik pod lučjo, pešec pride iz parkirišča že po tem, ko je nanj pripeljal Horvat, ki je našel oškodovanca, pride počasi, kakšno minuto čaka avto, ki prav tako pripelje normalno, počasi avto celo vzvratno obrne in nato normalno odpelje, torej nič ne daje podlage za zaključek, da je pešec vpleten v umor oškodovanca. Navajanja obrambe, da pešca pobere avto Fiat Punto pa so ponovno gola špekulacija, saj iz nemškega izvedenskega mnenja izhaja, da na podlagi posnetkov ni mogoče ugotoviti tipa oz. znamke avtomobila. Nadaljnja špekulacija obrambe pa je tudi ta, da je v umor vpleten tudi voznik srebrnega avtomobila, kije izpraznil parkirno mesto 32 sekund pred prihodom oškodovanca. Sodišče ugotavlja, da iz posnetka kamere št. 1, Avtohiša Peugeot ni mogoče razbrati natančne barve vozil zaradi slabe kvalitete posnetkov, možna je le ocena ali gre za vozilo svetle ali temne barve. Poleg tega obramba spregleda, da je bil promet iz parkirišča ter na parkirišče iz smeri lokala Via Bona kritičnega večera kontinuiran in je pred prihodom oškodovanca iz smeri parkirišča odpeljalo več vozil in sicer ob 19:30:34 uri (dejanski čas 19:33:36), 19:31:49 uri (dejanski čas 19:34:51), 19:31:53 uri (dejanski čas 19:34:55), 19:33:07 uri (dejanski čas 19:36:09) ter ob 19:33:48 uri (dejanski čas 19:36:50). Torej ni odpeljalo le eno vozilo, ki naj bi sprostilo parkirno mesto za oškodovanca. Navsezadnje je na istem parkirišču le cca dve minuti kasneje prostor našel tudi Horvat. Tudi navajanja obrambe, daje bil nedvomno uporabljen dušilec zvoka, ker se na posnetku kamere št. 3, Avto Ljubljana ob 20:42:23 vidi dva zaporedna bliska, strela pa nihče ni slišal, so v nasprotju z izvedenskim mnenjem izvedenca Mantheia, kije enako kot izvedenec Sablič pojasnil, da ni nič nenavadnega, če strela pištole nihče ni slišal, obenem pa je Manthei tudi pojasnil, da v primeru, ko je uporabljen dušilec, blisk iz pištole sploh ni viden. Sodišče pa tudi ne sledi izvajanjem obrambe ob gledanju videoposnetkov kamere št. 2, Avtohiša Ljubljana v zvezi z rekonstrukcijo. Drži sicer, da so kolesarji, ki se vozijo po Tbilisijski ulici ob ograji Avtohiše Ljubljana iz kamere št. 2 dobro vidni, drži tudi, da je bila rekonstrukcija opravljena tudi po tej poti, ki jo pokriva kamera št. 2, vendar pa kot je to dobro razvidno iz skice postavitev kamer na list. št. 2751, pot, ki jo pokriva omenjena kamera, ni edina možna pot do Via Bone. Obramba pa tudi spregleda, da je ob rekonstrukciji sodniški pripravnik pri drugi vožnji opravil enako pot, kot je bila pot oškodovanca (torej po Jamovi ulici, nato v križišču Jamove in Tbilisijske ulice levo ter nato ponovno desno na Tbilisijsko ulico), to pa je pot, kije kamera št. 2, Avto Ljubljana ne pokriva, pokriva pa jo kamera št, 1, Avtohiše Peugeot, in je pred Via Bono prišel praktično istočasno kot ostali udeleženci rekonstrukcije, ki so pot opravili po Jamovi ulici in nato v križišču s Tbilisijsko ulico naravnost proti Via Boni ter nato iz Tbilisijske ulice levo na parkirišče Via Bona. 64. Na podlagi izpovedb Husiča, Grebenčeve, Novak Tušarjeve in Gaberščka je torej nedvomno mogoče zaključiti, da je oškodovanec na sindikalne zabave zamujal, tako pa je bilo tudi kritičnega večera. Oškodovanec je večkrat uporabljal tudi ženin 10 let star avtomobil BMW, kar je bilo, kot izhaja iz izpovedbe Tatjane Jamnik Skubic, znano tudi zaposlenim na KI. Iz posnetkov kamer je mogoče zaključiti, da je bil oškodovanec glede na posnetek njegovega prihoda na parkirišče, ter posnetek prihoda Horvata, ki gaje našel, ustreljen med 19:38:37 uro ter 19:40:18 uro. Prav tako je iz posnetkov kamer mogoče zaključiti, da je oškodovanca ustrelil prav kolesar viden v tem času na posnetku kamere št. 1, Avtohiše Peugeot. 65. Iz skice kraja kaznivega dejanja (Al) v povezavi z zapisnikom o ogledu kraja (list. št. 26-30) je razvidno, da seje ogled pričel dne 16.12.2014 ob 21:00 uri, pred tem so policisti zavarovali kraj kaznivega dejanja ob 19:45 uri. V času ogleda je bila noč, tla vlažna. Samo parkirišče, kjer je prišlo do kaznivega dejanja, ni bilo osvetljeno. Iz skice in zapisnika izhaja, da je oškodovanec vozilo BMWH16 parkiral vzvratno med avtomobiloma Kia Ceed in VE Lupo. Oškodovanec je bil najden na tleh poleg avtomobila Opel Meriva (njegova oblačila so označena s št. 1, 2 in 4 na skici), ki je bil parkiran tik ob prehodu, ki nato vodi v vhod restavracije Via Bona. Krvni madeži so bili najdeni na avtomobilu Opel Meriva (št. 5, 6 in 7 na skici) in sicer na zadnji strani (največ na pokrovu prtljažnika) in na levem zadnjem delu strehe ter eden na avtomobilu Honda H-RV (št. 8 na skici) na zadnjem odbijaču. Glede na pozicijo parkiranega oškodovančevega vozila, glede na lokacijo prehoda, ki vodi v restavracijo, glede na najdene krvne madeže ter glede na pozicijo oškodovanca ležečega na tleh je mogoče zaključiti, da je bil oškodovanec ustreljen v neposredni bližini vozila Opel Meriva, kar pomeni, daje po izstopu iz svojega vozila šel še mimo vozila Kia Ceed, Mercedes A, poleg pa je bil nato že Opel Meriva. Iz zapisnika o ogledu izhaja, da je od sprednjega dela levega roba oškodovančevega vozila do zavarovanih sledi št. 1, 2 in 4 (gre za oškodovančeva oblačila) okoli 5,5 metra. Prav tako je iz skice in zapisnika o ogledu kraja razvidno, da je bil tulec z napisom S&B 7,65Br, najden na tleh pred sprednjim levim vogalom oškodovančevega vozila (št. 3 na skici). Ogled je bil dne 17.12.2014 ob 00:30 uri prekinjen in se je nadaljeval dne 17.12.2014 ob 10:45 uri, kraj pa je bil v vmesnem času neprestano zavarovan. Takrat je bil opravljen še podroben pregled asfaltne površine parkirišča v smislu iskanja sledi in predmetov v povezavi s kaznivim dejanjem, vendar ni bilo ničesar najdenega (razen večjega krvnega madeža in sanitetnega materiala). Drugi tulec ni bil najden pri ogledu kraja dejanja, saj ni bil najden niti v obeh kanalizacijskih jaških ter obeh meteornih jaških, ki se nahajata na parkirnem prostoru, ki so bili naslednjega dne, ko se je ogled nadaljeval, izpraznjeni in pregledani, kar prav tako izhaja iz zapisnika o ogledu. Prav tako ničesar ni bilo najdeno v bližnjih zabojnikih za smeti (uradni zaznamek na list. št. 24). < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 16/63

66. Sodišče je tudi opravilo poizvedbe o padavinah v kritični noči. Iz dopisa Agencije RS za okolje z dne 12.2.2016 (list. št. 2657) izhaja, da dne 16.12.2014 na meteorološki postaji Ljubljana - Bežigrad med 19:30 uro in 24:00 uro niso zabeležili padavin - ne na samodejni postaji in ne na klasični postaji. Vidnost je bila 5 km. Glede na okolico sklepajo, daje bilo podobno vreme tudi na območju Viča. Sodišče sledi navedenim podatkom, saj tudi iz zapisnika o ogledu kraja dejanja ne izhaja, da bi deževalo, prav tako pa iz posnetkov, ki so bili na glavni obravnavi vpogledani za kritičen čas, izhaja, da pešci in kolesarji, ki so vidni na posnetkih, nimajo dežnikov. 67. Iz spisovnih podatkov izhaja, da so bili večim osebam odvzeti brisi strelca (Mateju Janežiču - list.št. 199, Nejcu Carlu - list. št. 254, Matjažu Koželju - list. št. 261), med drugim tudi obtožencu. Tako je iz uradnega zaznamka z dne 17.12.2014 (list. št. 82) razvidno, daje obtoženi prišel na PU Ljubljana ob 18:30 uri. Ob 18:35 uri je bil obtoženi obveščen, da bodo z njega odvzeti sledovi strelca, na kar je pristal prostovoljno in brez prisile. Iz obrazca „Poročilo o zavarovanju delcev, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem“ je razvidno, da so bili vzorci z rok osumljenega odvzeti 17.12.2014 ob 18:35 uri in sicer zgornji del roke v področju palca in kazalca (list. št. 1404). Iz poročila o preiskavi NFL z dne 20.12.2014 (list. št. 262) izhaja, da so preiskali in analizirali vzorce zavarovane z rok in glave obtoženca, prav tako pa tudi delce iz notranjosti tulca naboja z oznako S&B 7,65 Br, ki je bil najden na kraju dogodka. Na vzorcu zavarovanem z desne roke obtoženca so našli dva značilna delca, ki nastaneta po streljanju s strelnim orožjem s sestavo svinec, kositer. Na vzorcu zavarovanem z leve roke obtoženca so našli tri karakteristične delce, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem s sestavami: antimon, barij, svinec; antimon, kositer, svinec; antimon, kositer. Na vzorcu zavarovanem z glave obtoženca so našli dva karakteristična delca, ki nastaneta po streljanju s strelnim orožjem s sestavo: antimon, barij, svinec, kositer; svinec, kositer. V notranjosti tulca naboja z oznako S&B 7,65 Br so našli delce s sestavo: antimon, barij, svinec, kositer. Iz dopolnitve poročila NFL z dne 8.4.2015 (list. št. 1404) izhaja, da je bila velikost delcev na vzorcih zavarovanih iz rok in lasišča obtoženca od cca 0,5 mikrona do 1 mikrona. 68. Iz poročila NFL z dne 9.1.2015 (list. št. 1063-1064) izhaja, da na vzorcih zavarovanih z rok in glave Mateja Janežiča (zavarovani dne 17.12.2014), Nejca Carla (zavarovani dne 20.12.2014) in Matjaža Koželja (zavarovani dne 20.12.2014) niso našli karakterističnih delcev, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem. Enako jih niso našli na rokah in glavi Tineta Horvata (on je prvi našel ustreljenega oškodovanca). So pa bili vzorci z rok zavarovani in odvzeti tudi z oškodovanca. Iz poročila NFL izhaja, da so na vzorcu zavarovanem z desne roke oškodovanca našli dva značilna delca, ki nastaneta po streljanju s strelnim orožjem s sestavo: antimon, svinec. Na vzorcu zavarovanem z leve roke oškodovanca pa so našli en karakterističen delec, ki nastane po streljanju s strelnim orožjem s sestavo: antimon, barij, svinec, kositer. 69. Iz poročila o preiskavi NFL z dne 19.12.2014 (list. št. 393) izhaja, daje bil tulec naboja tudi daktiloskopsko preiskan, vendar na njem niso našli sledi papilarnih linij. Iz poročila o preiskavi NFL z dne 23.12.2014 (list. št, 607-609) izhaja, da so opravili preiskavo in medsebojno primerjavo tulca naboja najdenega na kraju kaznivega dejanja z obema kroglama naboja, ki sta bili zavarovani pri obdukciji oškodovanca. Tako za tulec kot obe krogli je bilo ugotovljeno, da so kalibra 7,65 x 17 mm, znamke streliva Sellier Bellot. Izstreljeni so bili iz polavtomatskega kratkocevnega orožja, najverjetneje znamke FEG, model AP 66. 70. Glede na točke 65 - 69 obrazložitve sodišče ugotavlja, daje oškodovanec parkiral svoje vozilo na parkirišču pred lokalom Via Bona, da je po tem odšel proti prehodu, ki vodi v lokal, med to potjo pa je bil ustreljen v bližini avtomobila Opel Meriva, na katerih so bili najdeni krvni madeži. Tulec z napisom S&B 7,65 je bil najden na tleh pred oškodovančevim vozilom, na njem sledi papilarnih linij niso našli. Drugi tulec ni bil najden. Po dejanju so bili večim osebam (ki bi lahko imeli kakšno zamero do oškodovanca) odvzeti brisi strelca, delci streljanja pa so bili od vseh teh oseb najdeni le na rokah in laseh obtoženca in sicer delci antimon, barij, svinec in kositer podani v različnih kombinacijah. Vzorci so bili zavarovani in odvzeti tudi z rok in glave Tineta Horvata (ki je prvi našel oškodovanca) in z rok oškodovanca. Delci streljanja so bili najdeni na obeh rokah oškodovanca, na Horvatu pa ne. S preiskavo najdenega tulca in obeh krogel naboja, ki sta bili zavarovani pri obdukciji oškodovanca, je bilo ugotovljeno, da gre za strelivo znamke Sellier Bellot (S&B), kalibra 7,65 mm, ki je bilo izstreljeno iz polavtomatskega kratkocevnega orožja, najverjetneje znamke FEG, model AP66. V notranjosti tulca naboja so našli delce s sestavo antimon, barij, svinec, kositer. 71. Iz spisovnih podatkov nadalje izhaja, daje imel obtoženi mobilno številko 041 533 291. Iz seznama zabeleženih odhodnih in dohodnih vzpostavljenih zvez za obtoženčevo SIM kartico (priloga A 37), uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih o pregledu izpisa telefonskega prometa obtoženca z dne 22.12.2014 (list. št. 321-322), uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih o pregledu podatkov obtoženčevega telefona z dne 3.2.2015 (list. št. 1116-1117) ter uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah pregleda izpisa telefonskega prometa obtoženca z dne 4.2.2015 (list. št. 1112-1113) je glede na bazne postaje (v nadaljevanju BP) razvidno, da se je obtoženi dne 16.12.2014 od poznega dopoldneva do popoldneva do cca 15:08 ure nahajal na Primorskem (BP Ajdovščina-Silos, BP Sežana TLK). Med 15:30 in 15:47 uro seje zadrževal na območju BP Povir. Ob 18:42 uri pa ima zabeleženo BP AVRHOV1 LJ-Vič GD (Gasilski dom Vič, Viška cesta 41), ki pokriva območje obtoženčevega domačega naslova Žaucerjeva ulica 12, Ljubljana. Obtoženi je tako s telefonske številke 040 262 243, ki pripada Robertu Bartolu, kritičnega dne ob 18:42 uri prejel SMS z vsebino „Ob 19 dajte piščanca v pečico. Ob 20ih da bo večerja“. Nato je obtoženi nanj odgovoril ob 19:49 uri z vsebino „mi je kura pobegnila. Kaj sedaj?“. Obakrat je bil priklopljen na BP AVRHOV1. Ponovno je iz telefonske številke Bartola obtoženi prejel SMS ob 20:06 uri, ko je bil priklopljen na BP AVARN03 LJ- Vamost (Varnost Sistemi d.o.o., Koprska 94) z vsebino „??Kdo pa je tam :-). Robi tle“. Obtoženi je nanj odgovoril ob 20:10 uri, ko je bil ponovno priklopljen na BP AVRHOV1 z vsebino „JA jst sm kenede“, kar je bila tudi zadnja njegova komunikacija tega dne. Najpogostejša BP preko katere je komuniciral obtoženi v obdobju od 1.9.2014 do 21.12.2014 je bila BP AVRHOV1, kije bila aktivna 228 krat, druga najpogostejša pa je bila ATRNCEG LJ-Trnovo Cerkev (Kolezijska ulica 1), kije bila aktivna 43 krat. Na območju BP LJ - Varnost (AVARNOl) seje obtoženi pred kritičnim časom nahajal dne 24.11.2014, 30.10.2014 in 10.11.2014. Razvidno je tudi, daje obtoženi kritičnega dne ob 19:36 uri prejel klic s telefonske številke 041 789 558, ki jo uporablja Rok Grecs, vendar se na klic ni javil. Na katero bazno postajo je bil obtoženi, ko je prejel klic Grecsa, priklopljen, tekom postopka sodišče ni moglo ugotoviti, saj so iz Telekoma z dopisom z dne 4.11.2015 (list. št. 1995) sporočili, da so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, ki je bila objavljena v UL RS št. 54/14 z dne 18.7.2014, od julija 2014 dalje pridobivali zahtevane prometne podatke za pripravo odgovorov na sodne odredbe iz baze podatkov za potrebe obračuna, v tej bazi pa neodgovorjenih klicev ni. Ponovna vzpostavitev informacijskega sistema, po katerem sedaj posredujejo zahtevane podatke na podlagi prejetih odredb v decembru 2014 še ni bila pripravljena. V tem sistemu pa imajo ponovno na razpolago tudi neodgovorjene klice. Podatke o vzpostavljenih in neodgovorjenih klicih imajo v družbi Telekom Slovenije za tekoči in tri pretekle mesece. Podatke za katere je prosilo sodišče je tako družba Telekom imela do konca marca 2015 in do tedaj je bil na razpolago tudi podatek o lokaciji (bazna postaja) prejemnika neodgovorjenega klica. Tekom preiskave, ko bi bilo to še mogoče, pa ta podatek ni bil pridobljen. Ta dokaz z baznimi postajami bo sodišče podrobneje ocenilo v nadaljevanju sodbe v povezavi z oceno obtoženčevega zagovora. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 17/63

72. Dne 22.12.2014 (torej šest dni po umoru oškodovanca) je bila opravljena hišna preiskava na naslovu obtoženčevega prebivališča Žaucerjeva 12, preiskava njegovega in ženinega avtomobila ter osebna preiskava obtoženca. Iz zapisnika o hišni preiskavi stanovanja s pritiklinami na naslovu Žaucerjeva 12 ter preiskavi obeh avtomobilov (list. št. 313-318) in fotografij (list. št. 651-693) je razvidno, daje bilo med preiskavo obtožencu zaseženih več različnih oblačil (med drugim tudi tri jakne, ena znamke Bugatti) in obutve, prenosni in stacionarni računalnik, telefon, dva zunanja diska, prevleka za vzglavnik. Prav tako so bili iz večih različnih predmetov odvzeti brisi s priborom za ugotavljanje prisotnosti smodniških delcev po streljanju in sicer iz glave in telesa psa, tipkovnic, mobilnega telefona, stanovanjskih in avtomobilskih ključev, računalniških mišk, krmila štirih koles ter vrat, volana in prestavne ročice obeh avtomobilov. Iz zapisnika o osebni preiskavi obtoženca (list. št. 346-347) je razvidno, da so dne 22.12.2014 obtožencu ponovno odvzeli brise s priborom za ugotavljanje prisotnosti smodniških delcev po streljanju in sicer iz obeh rok ter dvakrat iz glave in lasišča. Iz poročila o preiskavi NFL z dne 8.1.2015 (list. št. 712-713) je razvidno, da so pregledali in analizirali zavarovani material (vzorci zavarovani iz obeh avtomobilov, vzorec zavarovan s kolesa Univega, vzorci zavarovani s psa, prevleka vzglavnika, 3 jakne ter vzorci zavarovani z rok in glave obtoženca). Rokave vseh treh jaken, površino vzglavnika ter notranjost levega in desnega žepa jakne znamke Bugatti so prelepili z lepljivimi diski in tako pripravljene vzorce kot tudi vse ostale zavarovane vzorce analizirali. Karakteristične delčke streljanja so našli le na vzorcih zavarovanih iz rokavov in žepov jakne znamke Bugatti. Na vseh ostalih vzorcih (zavarovanih iz vozila, kolesa, vzglavnika, psa, jakne Salewa in jakne Pierre Cardin, rok in glave obtoženca) niso našli karakterističnih delcev, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem. Na jakni znamke Bugatti pa so našli: 1. na rokavih jakne veliko karakterističnih delčkov, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem s sestavami: antimon, barij, svinec, kositer; antimon, barij, svinec; antimon, barij; antimon, svinec; barij, svinec; antimon, kositer, svinec; 2. v desnem žepu jakne več karakterističnih delčkov, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem s sestavami: antimon, barij, svinec; antimon, barij; antimon, svinec; antimon, kositer, svinec; 3. v levem žepu jakne malo karakterističnih delčkov, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem s sestavami: antimon, svinec; antimon, kositer. V poročilu je še pojasnjeno, da v primeru, ko najdejo do pet takšnih delcev, ovrednotijo rezultat kot malo, če je takšnih delcev več kot pet in manj od dvajset, ovrednotijo rezultat kot več in v primeru, daje takšnih delcev več kot dvajset, ovrednotijo rezultat kot veliko. Iz poročila prav tako izhaja, daje bila jakna znamke Bugatti predana še v biološke preiskave. Iz dopolnitve poročila NFL z dne 8.4.2015 (list.št. 1404) izhaja, da je bila velikost delcev na vzorcih zavarovanih z rokavov in žepov jakne od cca 0,5 mikrona, več delcev pa je tudi večje velikosti (cca 2,5 mikrona, 3,5 mikrona, 4 mikrone) vse do 6 mikronov. Mesto vzorčenja na jakni sta bila desni in levi rokav in sicer predel od zapestja do komolcev jakne ter notranjost desnega in levega žepa. 73. V biološke preiskave so bila poleg jakne Bugatti poslana tudi ostala oblačila in obutev, ki so bila zasežena obtožencu na hišni preiskavi ter tulec naboja. Iz poročila o preiskavi NFL z dne 12.1.2015 (list. št. 1080-1083) izhaja, daje bila jakna Bugatti skupaj z rokavicami tudi podrobno pregledana z uporabo forenzičnega vira svetlobe, vendar niso bili zaznani specifični madeži. Iz poročila nadalje tudi izhaja, da na oblačilih in obutvi, razen obtoženčevih bioloških sledi, druge sledi (zlasti ne biološke sledi oškodovanca) niso bile najdene. Izjema so le športni copati Nike, na katerih je bila najdena mešanica bioloških sledi treh oseb, prevladujoč profil DNK pa je obtožencev. Prav tako niso bile najdene nobene biološke sledi na tulcu naboja. 74. V zaseženi jakni Bugatti se je v desnem žepu nahajal obesek za ključ, v levem žepu pa kemični svinčnik in ključ (to izhaja iz poročila o preiskavi NFL z dne 8.1.2015 - list.št. 712-713). Ta ključ je bil nato tudi pregledan in prelepljen z lepljivim diskom. Iz Poročila o preiskavi NFL z dne 27.3.2015 (list. št. 1335) izhaja, da na vzorcu zavarovanem s ključa, ki se je nahajal v žepu jakne Bugatti, niso našli karakterističnih delcev, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem. 75. Dne 23.12.2014 je bila opravljena tudi hišna preiskava na Krasu in sicer lesenega poslopja, počitniške prikolice in ostalih pritiklin, ki spadajo k naslovu Brje pri Koprivi 10, Dutovlje (kar izhaja tudi iz fotografij na list. št. 623-637). Iz zapisnika o hišni preiskavi (list. št. 378-379) je razvidno, daje bil na kraju prisoten tudi vodnik službenega psa in službeni pes policije za odkrivanje orožja, zaseženi pa niso bili nobeni predmeti. 76. Glede na navedeno v točkah 72 - 75 obrazložitve sodišče ugotavlja, da so bili obtožencu ob osebni preiskavi dne 22.12.2014 ponovno odvzeti vzorci z rok in las, vendar na njem delci streljanja takrat niso bili najdeni. Ob hišni preiskavi dne 22.12.2014 so bila obtožencu zasežena različna oblačila in obutev, prevleka za vzglavnik, ki so bili analizirani v zvezi s prisotnostjo delcev streljanja, brisi za ugotavljanje smodniških delcev pa so bili odvzeti tudi iz različnih predmetov (psa, tipkovnic in računalniških mišk, mobilnega telefona, ključev, krmila štirih koles ter iz avtomobilov). Na vsem analiziranem materialu so bili delci streljanja najdeni le na obtoženčevi jakni Bugatti in sicer na rokavih in žepih jakne (vzorci so bili takrat zavarovani le s teh delov jakne). Slo je ponovno za delce antimon, barij, svinec in kositer v različnih kombinacijah. Na ključu najdenem v žepu jakne Bugatti, ki je bil prav tako analiziran, delci streljanja niso bili najdeni. Jakno Bugatti so skupaj z ostalimi zaseženimi oblačili in obutvijo ter tulcem naboja tudi biološko preiskali, vendar nikjer niso bile najdene nobene biološke sledi (torej na jakni Bugatti ni bilo nobenih krvnih madežev, prav tako ni bilo bioloških sledi na tulcu naboja). Pri hišni preiskavi opravljeni na Krasu niso bili zaseženi nobeni predmeti. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 18/63

77. Pri hišni preiskavi so bile obtožencu zasežene elektronske naprave, ki so bile na podlagi njegove privolitve zavarovane in preiskane kot je to razvidno iz zapisnika o zavarovanju in preiskavi podatkov elektronskih naprav z dne 24.12.2014 (list. št. 714-715). Iz zapisnika o preiskavi podatkov elektronskih naprav z dne 29.12.2014 (list. št. 735-738) izhaja, da so bili preiskani obtoženčeva prenosni in osebni računalnik s trdim diskom, spominska kartica njegovega telefona ter dva prenosna diska. Pri analizi zgodovine obiskanih spletnih storitev, dnevniških zapisov sistema in časovnih atributov datotek je bilo ugotovljeno, da na trdih diskih obeh računalnikov v kritičnem času ni zabeleženih aktivnosti (brskanje po internetu, odpiranje datotek, uporaba programov, itd.), ki bi jih izvedel uporabnik. Iz dnevniških zapisov izhaja, daje bil prenosni računalnik dne 16.12.2014 prižgan dopoldan med 8:31 in 9:16 uro ter nato popoldan med 18:06 uro ter 18:29 uro. Od 18:29 ure do 22:09 ure je bil računalnik izklopljen (s toleranco nekaj sekund). Med 22:09 uro ter 22:58 uro je bil računalnik prižgan, nato je bil ugasnjen le za kakšno minuto in nato spet prižgan do 00:16 ure dne 17.12.2014. Osebni računalnik je bil izklopljen v obdobju med 10.12.2014 in 18.12.2014. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih - pregled podatkov zaseženih elektronskih naprav z dne 13.1.2015 (list. št. 1106-1110) izhaja, da na osebnem računalniku med 9.12.2014 in 19.12.2014 ni bilo zaznane nobene internetne aktivnosti. Pregledana je bila vsebina računalnika po ključnih besedah. Beseda „Jamnik“ se pojavi le enkrat dne 6.11.2011, beseda „Kemijski“ se pojavi večkrat, gre za iskanje podatkov s spletnih strani KI, vsa so bila opravljena v letih 2011 in 2012. Pri ključni besedi „pištola“ je uporabnik „Milko“ ogledoval spletne strani in je v obdobju do 8.1.2012 preko iskalnika Google večkrat vpisal iskanje besedne zveze „pištole kaliber“, prav tako si je do navedenega datuma ogledoval različne spletne strani, ki ponujajo v prodajo pištole različnih znamk (rebec.si, bolha.com, slovarms.si, ...). V mesecu oktobru 2014 je obtoženi različnim prejemnikom s svojega naslova [email protected] oz. [email protected] poslal več sporočil z naslovom „mobing Tasmanija“, pa sporočilo z naslovom „Kaj se dogaja v slovenski znanosti“ in „Kraja intelektualne lastnine“. Iz pregleda internetnih aktivnosti na prenosnem računalniku je razvidno, da je obtoženi prvo internetno aktivnost dne 16.12.2014 pričel ob 8:33 uri in si je do 09:14 ure ogledal več spletnih strani in sicer je dostopal na naslov mail-fkkt.fkktl.uni-lj.si ter spletnih časopisov, blogov, socialnih omrežij in ob navedeni uri zaključil z internetno aktivnostjo. Ob 18:09 uri je znova začel z internetno aktivnostjo na strani mail- fkkt.fkktl.uni-lj.si in si nato spet ogledoval strani časopisov in socialnih omrežij, ob 18:27 uri pa je s to aktivnostjo zaključil. Ponovno je začel s spletnimi aktivnostmi ob 22:11 uri, ko je spet dostopal do strani mail-fkkt.fkktl.uni-lj.si, čez nekaj minut pa še do posta.siol.net. Ob 22:17 sije ogledal spletno stran časopisa Delo in sicer članek z naslovom „Na Viču menda ustrelili direktorja kemijskega inštituta“. Takoj za tem je dostopal na več spletnih strani, kjer si je ogledoval članke z različnimi, s primerom nepovezanimi temami. Do 22:35 si je ogledal še več spletnih vsebin v različnih časopisih, večkrat je dostopil le do glavne strani časopisa (Demokracija, Primorske Novice, Reporter, Požareport), nato pa ob 22:36 ponovno preveril pošto na mail-fkkt.fkktl.uni-lj.si. Ob 22:39 si je ponovno ogledal zgoraj omenjeni članek časopisa Delo. Med 22:47 in 22:55 uro si je ogledal več strani s pornografsko vsebino. Ob 22:58 uri se je računalnik izključil in nato minuto kasneje ponovno vključil. Nato sije ogledal nekaj s primerom nepovezanih člankov, ob 23:07 sije na Siolovi strani ogledal članek „V Ljubljani ustrelili direktorja Kemijskega inštituta. Sledilo je ogledovanje glasbenih video posnetkov. Ob 23:22 uri je ponovno vpogledal članek Dela „Na Viču menda ustrelili direktorja kemijskega inštituta“. Sledili so vpogledi na različne spletne strani v povezavi s streljanjem na direktorja KI in sicer ob 23:26 uri (siol.net), ob 23:28 uri (slovenskenovice.si), 23:45 uri (delo.si), 23:45 uri (siol.net), 23:46 uri (delo.si), 23:51 uri (rtvslo.si), 23:54 (sta.si), 23:56 (delo.si), 00:02 (24ur.com). V času med 23:00 in 00:16 uro je poleg zgoraj navedenih spletnih strani dostopal tudi na različne spletne novičarske strani, kjer si je ogledoval različne članke, ki niso povezani s primerom ali pa je ostal zgolj na glavni strani. Z internetno aktivnostjo je prenehal ob 00:16 uri, ko je zadnjič dostopil na stran mail-fkkt.fkktl.uni-Ij.si. Vsebina računalnika je bila pregledana tudi po ključnih besedah. Za ključno besedo „Jamnik“ obstaja večje število zadetkov, dne 28.6.2013 in 2.7.2013 pa je na začasno mesto v računalniku shranil tudi sliko oškodovanca. Dne 31.10.2014 je uporabnik na internetu iskal ključne besede „riffle gun“. Ob pregledu shranjenih in izločenih dokumentov je bila najdena datoteka „Varno z orožjem.pptx“, kjer avtor Milko Novic navaja navodila za delo s strelnim orožjem, tehnične karakteristike posameznega orožja in pravne podlage. Datoteka je bila zadnjič spremenjena 28.4.2012. Sodišče je to datoteko pridobilo tudi v pisni obliki (list. št. 2218-2243). Iz datoteke je razvidno, da gre za priročnik, ki vsebuje pravila o varnem ravnanju z orožjem, o osebni varovalni opremi, o tehničnih lastnostih raznih vrst strelnega orožja (da se deli na kratkocevno in dolgocevno orožje, kakšni so sprožilni mehanizmi, na kakšen način deluje zaklep, vrste streliva, oznake nabojev), o načinu vzdrževanja posameznih vrst orožja (med drugim tudi polavtomatske pištole CZ M-70, cal. 7,65) ter o določbah Zakona o orožju. Iz uradnega zaznamka z dne 27.11.2015 (list. št. 2217) izhaja, da so dodatno preverili podatke iz elektronskih naprav, ki jih je uporabljal obtoženi in so iskali morebitno iskanje naslova ali lokacije Via Bona, Tbilisijska 59, Ljubljana. Tako so vsebino računalnikov pregledali po ključnih besedah „Via Bona“, „Tbilisijska“, „Vič“, „zemljevid“, „map“ in „Street“. Ugotovljeno je bilo, da je obtoženi sicer večkrat uporabil zemljevide za iskanje poti ali naslovov, vendar pa neposrednega iskanja lokacije restavracije Via Bona v zavarovanih podatkih niso zaznali. Izsledki preiskave obtoženčevih računalnikov bodo ocenjeni v nadaljevanju sodbe skupaj z zagovorom obtoženca. 78. V jakni Salewa, kije bila zasežena na hišni preiskavi na obtoženčevem domuje bil najden tudi USB ključ, ki je bil prav tako zavarovan in pregledan, kar izhaja iz zapisnika o zavarovanju podatkov elektronskih naprav z dne 2.4.2015 ter zapisnika o preiskavi podatkov z dne 3.4.2015 (list. št. 1492-1494). Iz uradnega zaznamka o pregledu podatkov USB ključa z dne 8.4.2015 (list. št. 1495) je razvidno, da niso bili najdeni podatki relevantni za ta primer. Bil je najden le zapisnik sestanka obtoženca z oškodovancem, ki je bil dne 18.7.2008 v pisarni oškodovanca kot direktorja KI. 79. Tekom predkazenskega postopka so bile zasežene in zavarovane elektronske naprave, ki jih je uporabljal oškodovanec in sicer njegov mobilni telefon, njegov osebni računalnik zasežen v njegovi pisarni na KI (list. št. 584-586), prenosni računalnik (list. št. 587-590), ter dva USB ključa in prenosni računalnik zasežen pri oškodovancu doma (list. št. 911-912). Iz uradnega zaznamka o pregledu zaseženih podatkov v digitalni obliki z dne 6.3.2015 (list. št. 1486), ki se nanaša na oškodovančev osebni računalnik HP Compaq Elite 8300, je razvidno, da so iskali podatke, ki bi nakazovali na morebitne grožnje oškodovancu in podatke, ki bi bili lahko v povezavi s kaznivim dejanjem, vendar ni bilo najdenega nič relevantnega. Najdena je bila korespondenca z obtožencem iz leta 2008 in 2009. Enako velja za pregledano poštno bazo uporabnika Janka Jamnika, zasežena na KI, kar izhaja iz uradnega zaznamka z dne 7.4.2015 (list. št. 1489-1490), kjer je bila najdena korespondenca v zvezi z obtožbami o plagiatorstvu in mobingu na delovnem mestu, ki jih je podal obtoženi, tožbenimi postopki ter anonimnimi prijavami, ki jih je obravnaval KI. Predstavljen je tudi seznam prejetih in poslanih sporočil iz oškodovančeve službene elektronske pošte dne 16.12.2014, ki pa za ta kazenski postopek ni relevanten. Zgoraj je bilo že obrazloženo (točka 40 obrazložitve), da je na podlagi teh ugotovitev v povezavi z izpovedbami prič povzetih v točki 39 obrazložitve mogoče zaključiti, da oškodovanec pred umorom groženj s strani tretjih oseb ni prejemal. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 19/63

80. Obtoženčeva žena Marjana Novič je v zaslišanju v preiskavi dne 7.1.2015 povedala, da z obtožencem živi v zakonski zvezi 33 let, ves čas v stanovanju na Zaucerjevi 12 v Ljubljani in imajo dobre družinske odnose. Vedno gaje podpirala v njegovih prizadevanjih. V Ljubljani so se bolj malo pogovaijali, saj so bili bolj malo skupaj, sama je bila vse dni v službi in je tako zmanjkalo časa za pogovore, ko so bili na Krasu, kjer je obtoženi gojil sivko, pa so se imeli v redu. Dne 16.12.2014 je bila v službi do 17 ure in je nato odšla domov. Na parkirišče pred domom je prišla istočasno z obtoženim. Skupaj sta odšla v stanovanje, kjer se je obtoženi preoblekel v pižamo in gledal TV. Sama je pripravila večerjo, nato pa je ob 18:45 odšla od doma (tudi takrat je obtoženi gledal TV in ni deloval živčno). Sama je obtožencu povedala, da gre na sindikalno zabavo, ko je bila že oblečena v plašč in je odhajala od doma. Na poti je ob 18:50 poklicala sodelavko Zorico Cmjak Orel, ki jo je odšla iskat v Murgle, nato pa sta se skupaj odpeljali v Via Bono. Avto je parkirala v neposredni bližini vhoda v lokal Via Bona. V restavraciji je sedela s hrbtom obrnjena proti parkirišču. Čakali so, da pride direktor, ki pa ga kar ni in ni bilo. Naenkrat so opazili, da se nekaj dogaja, nastala je panika in eden od sodelavcev je rekel, da so direktorja ustrelili. Takoj za tem je prišel Muharem Husič in navedeno potrdil. Za tem jim je bilo rečeno, da morajo ostati v restavraciji. Tam so bili dve uri ali mogoče še več. Ko so jih popisali in z njimi opravili razgovore, so lahko odšli. Sodelavko Zorico je odpeljala domov, nato pa je tudi odšla domov na Zaucerjevo. Tja je prišla okrog 23 ure. Ko se je pripeljala na parkirišče, je videla, da je vozilo, ki ga uporablja obtoženi, parkirano na istem mestu, kot gaje parkiral popoldan, ko sta se istočasno vrnila domov. Parkirišča so zvečer na njihovem območju zelo zasedena in bi bilo težko dobiti parkirni prostor na istem mestu, ki si ga prvotno zapustil ob takšni uri. Povedala je, da seje takrat kar nekako oddahnila, čeprav ne ve zakaj. Obtoženi sedaj abstinira in bi jo zaskrbelo, če bi prekinil abstinenco. Odšla je v stanovanje. Obtoženi je bil ob njenem prihodu v postelji, v enaki pižami, v naročju je držal prenosni računalnik in preko njega spremljal novice. Obtoženca je vprašala, če ve, da so ustrelili direktorja, on pa je nato rekel nekaj v tem smislu, saj je to iskal in še pripomnil, da se to njega ne tiče. Sama mu je rekla naj pazi kaj govori, da tudi njega lahko okrivijo za to, pa je odreagiral tako, da mu na kraj pameti ne pride, da bi lahko njega za to okrivili, rekel pa je tudi, da je bil cel večer doma. V njihovi družini imajo 4 kolesa, dve ima hčerka, enega sama, enega pa obtoženi. Shranjena so v kleti in kolesarnici. Obtoženi kolesa ni uporabljal za vsakodnevne vožnje, v zimskem času pa ga ni uporabljal. Obtoženi pogosto hodi na Kras, šel pa je tudi dne 20.12.2014, tam pa je bil tudi 13.12.2014. O streljanju obtoženca ji je zelo malo znanega. Ko je ostal brez službe, ji je povedal, da hodi na strelišče, da ga streljanje pomirja. Za strelski klub Dum Dum je izvedela šele sedaj v tem postopku. Sama je bila proti temu, da se na ta način sprošča. Po njegovih navedbah je s streljanjem prenehal, sam ji je rekel, da naj bi bilo to pred pol leta. Res je policistom povedala, da je obtoženi hodil streljat z Zvonetom Hrastarjem, vendar je bilo to v letih 1990 do 1995, ko seje dejansko obtoženi začel ukvarjati z analizami snovi, ki nastanejo pri streljanju. Prve tri leta, ko je bil obtoženi brez službe, se mu je videlo, da je bil prizadet, ko pa je dobil delo na FKKT, se je nekako ustalil in pomiril, sigurno pa ni bil nikoli maščevalen ali komu grozil. Nikoli ni bil do nikogar agresiven, nikoli ni udaril otroka, mogoče je včasih deloval nekoliko grobo - verbalno, fizično nasilno pa ne. Protokol novoletnih zabav na KI je bil, da se je zabava običajno začela ob 19ih, na začetku je imel pozdravni govor direktor, nato pa je bila okrog 19:30 ure večerja. Obtoženi je vedel za vrstni red tega protokola tudi iz predhodnih zabav. Sama je bila z oškodovancem v normalnem odnosu. Z njim je bilo kar veliko ljudi nezadovoljnih, ker ni imel empatije, rekel ti je stvari, ki so te lahko tudi prizadele, pa sam za to niti ni vedel. Prav tako se je lahko zelo na hitro odločil v škodo nekega delavca, čeprav sta bila prej dobra in ostali niti niso vedeli, zakaj se je tako odločil. Na glavni obravnavi dne 11.11.2015 je v bistvenem izpovedala enako. Dodala pa je še, da v preiskavi ni povedala, se je pa kasneje spomnila, da je imela vmes en telefon, ki je bil zelo čuden. Slo je za neko anketo v kateri jo je nek tip spraševal, če je kdo doma, da ima pet minut časa za odgovarjat, koliko jih je doma. Ni se predstavil in ni povedal katero anketo dela. Ura je bila takrat skoraj deset do sedmih in se ji je že mudilo, kar je povedala in jo je spraševal, če ima še koga drugega doma, če ima doma moža, pa mu je rekla, da ja, vendar noče odgovarjati, in je vprašal če ima hčerko, pa je povedala, daje, vendar seji tudi mudi. Nato jo je vprašal, če gredo vsi od doma in mu je odgovorila, da vsi, samo mož bo ostal. Sama je nato odšla po kolegico, ker sta bili zmenjeni. Marjana Novic je še povedala, da seje zadnje leto oškodovanec čudno obnašal, govorice so bile, da se ukvarja z nelegalnimi posli. Sama oškodovancu ni bila toliko blizu, da bi kaj zaznala, je pa od drugih videla, da se je oškodovanec z njimi kregal, npr. s Pintarjem. Priča je še enkrat povedala, da je bil obtoženi, ko je odšla od doma kritičnega večera, v dnevni sobi pred televizorjem, ko se je vrnila domov, pa je bil v spalnici v postelji. Ko je prišla domov iz Via Bone in je videla, daje obtožencev avto na enakem parkirnem prostoru, seje oddahnila iz razloga, ker je vedela, da bo imel težave, saj so že njo tistega večera v Via Boni policisti zasliševali kakšne maile je pošiljal mož in ali se ji zdi, da bi lahko on bil kriv. Glede streljanja njenega moža je povedala, da kolikor ve, to ni bil njegov hobi, to je bilo zaradi službe, ker je na strelišču nabiral vzorce. Po predočenju njene izpovedbe iz preiskave, da ji je obtoženi rekel, da ga streljanje sprošča, je priča povedala, da so ji to rekli drugi in sicer kolegi v službi, da streljanje sprošča. Bila je zelo proti, da hodi na strelišče. Sama ne ve kje je imel obtoženi shranjeno kolo pred odvzemom prostosti, ali v kolesarnici ali v kleti. S kolesom se ni veliko vozil. Glede novoletnih zabav Kije povedala, daje imel oškodovanec navado, daje na zabavo prišel na začetku preden seje začelo, stal je na vhodu in pozdravljal ljudi in so vsi vedeli, daje imel takšno navado. Obtožencu 16.12.2014, ko seje odpravljala na večerjo, ni povedala, kje je večerja oz. zabava. Razlog je v tem, da mu o službi ni ničesar razlagala, povedala mu je samo da bo pozna, da gre na večerjo. Ko je obtoženi izgubil službo, je bilo težko njemu in njej in so se potem navadili, da mu o službenih zadevah ni razlagala. Glede pranja oblačil je povedala, da sama vedno daje prat oblačila v pralni stroj, hči redkokdaj, obtoženi pa tega ne dela. Obtoženčeve jakne sigurno niso dajali prat, ker je iz semiša (ni čisto semiš ampak tak debel material) in bi jo kvečjemu dali čistit, saj jo je imel bolj za fino. Rdečo bundo so mogoče po smučanju oprali, tiste črne jakne pa nikoli, ker ni bila ravno stara, to je eno leto preden jo je mogoče, daje bilo to drugo leto. Na vprašanje v kakšno pižamo seje obtoženi preoblekel dne 16.12.2014, ko sta prišla domov, je povedala, da v temno plavo, za spodnji del ne ve ali je imel prav od pižame ali od trenerke, ki je tudi spal v njej, ravno tako temno plavo. Obtoženi je imel težave z alkoholom okrog leta 2000, nato je abstiniral, potem pa se gaje enkrat ob priliki napil in imel prometno nesrečo, potem pa spet ni pil. Novičeva je še povedala, da seje takrat, ko je obtoženi pošiljal elektronska sporočila zaposlenim na KI, zbala, da bi se obtoženi ponovno sesul, vendar se ni. 81. Ob zaslišanju Marjane Novič je obtoženi povedal, da mu je antidepresive predlagala njegova osebna zdravnica, ki pozna njegovo anamnezo in sicer, po tem ko je bil odpuščen. Na to je pristal, na najmilejšo obliko in to jemlje še sedaj v priporu. Glede prometne nesreče marca 2012 je povedal, da se mu je sesul svet, ko seje zmenil za neko delo, padle so mu finance vmes in je napihal 0,62. Ko seje vračal nazaj na parcelo, je zaspal, vozil pa je zelo počasi. Zaradi tega mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje. Zaradi nesreče je bil pri psihiatru le enkrat. 82. V spisu se nahaja tudi beležka Marjane Novic o telefonskem klicu pred odhodom v Via Bono (list. št. 799), v katerem opisuje klic o katerem je izpovedala prvič na glavni obravnavi v zvezi z anketo. Iz beležke je razvidno, da je klic prejela dne 16.12.2014 ob 18:44 uri iztek št. 059 335 400 na svojo tel. št. 031 834 202, klic pa je trajal 39 sekund. Tekom postopka je bilo ugotovljeno, da se ta številka nahaja pri operaterju T-2 d.o.o. (list. št. 995), da ta številka pripada podjetju RM PLUS - tržne raziskave ter da se s klicem na številko javlja odzivnik, ki obrazloži, kaj je dejavnost podjetja (tržne raziskave) in da številke naključno izbira generator z namenom opravljanja tržnih raziskav (list. št. 985). Bila je izdana tudi odredba s strani sodišča, da operater T-2 sodišču posreduje podatke glede lastništva telefonske številke 059 335 400 in podatek ali je bila iz te telefonske številke dne 16.12.2014 vzpostavljena zveza s tel. št. 031 834 202 in koliko časa je ta zveza trajala. Iz dopisa T-2 d.o.o. z dne 4.3.2015 (list. št. 1172) izhaja, daje naročnik telefonske številke 059 335 400 podjetje RM PLUS d.o.o., Glavni trg 19a, 2000 Maribor ter daje bila dne 16.12.2014 dejansko vzpostavljena zveza med to številko ter številko telefona Marjane Novic, kije trajala 39 sekund. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 20/63

83. Sodišče v tem delu ocenjuje, daje obtoženčeva žena s svojo izpovedbo skušala obtoženca čim bolj razbremeniti, sočasno pa je želela oškodovanca prikazati v negativni luči. Na ta način je po oceni sodišča želela pomagati obtožencu. Novičeva je sicer ves čas postopka izpovedovala enako glede dejstva, da je kritičnega večera odšla na sindikalno zabavo KI, daje odšla od doma okrog sedme ure zvečer, ko je bil obtoženi doma, vrnila pa seje okrog enajste ure zvečer, ko je bil obtoženi prav tako doma. Glede tega dela izpovedbe sodišče priči sledi, saj je bila ves čas enaka. Je pa priča ravno z namenom razbremenitve obtoženca svojo izpovedbo glede določenih podrobnosti spreminjala, prav tako jo je prilagajala izvedenim dokazom. Tako je priča v preiskavi povedala, da se je obtoženi, ko sta istočasno prišla domov, preoblekel v pižamo, na glavni obravnavi pa dodala, da ne ve ali je imel obtoženi spodnji temno plavi del prav od pižame ali od trenerke. Ker je obtoženi tako na policiji kot v preiskavi (torej kmalu po dogodku) povedal, daje šlo za trenerko, sodišče izpovedbi žene, daje šlo za pižamo ne sledi, navsezadnje pa je priča tudi sama na glavni obravnavi dopustila možnost, da lahko daje šlo za trenerko. Je pa tudi nenavadno, daje žena tako poudarjala sama od sebe v kaj naj bi se obtoženi preoblačil in da je temu po 33 letih zakona posvečala takšno pozornost, še zlasti glede na dejstvo, da sama po prihodu domov ni imela veliko časa, vmes je še pripravila večerjo, gotovo pa je posvetila nekaj časa tudi svoji obleki za na zabavo. Sodišče ne sledi izpovedbi Novičeve, da je obtožencu šele takrat, ko je bila že oblečena v plašč in je odhajala od doma, povedala, da gre na sindikalno zabavo, saj je obtoženi povedal, daje to od nje izvedel že preje, okrog 18 ure, ko sta se srečala pred blokom (daje bilo to obtožencu znano že prej je mogoče sklepati tudi na podlagi dejstva, da je Novičeva to en dan prej povedala tudi že hčeri Jeri Novic in kritičnega dne obtoženčevi sestri Majdi Novic, kar sta potrdili obe zaslišani priči, torej to ni bila nobena skrivnost). Sodišče sledi izpovedbi Novičeve, da seje oddahnila, ko seje vrnila iz zabave, in videla, daje obtožencev avto parkiran na istem mestu. Ne sledi pa njenemu pojasnjevanju z glavne obravnave, da je bilo to zato, ker je vedela, da bo imel težave, saj so jo že tistega večera policisti v Via Boni spraševali v zvezi s pošiljanjem obtoženčevih mailov. Priča zaslišana v preiskavi namreč tega ni znala pojasniti, je pa že takrat povedala, da obtoženi sedaj abstinira in bi jo zaskrbelo, če bi abstinenco prekinil. Tudi obtoženčeva sestra Majda Novic je povedala, da se je po telefonu dne 16.12.2014 slišala z Marjano, ki ji je tudi povedala, da gre na službeno zabavo. Prav tako sta se po telefonu slišali dne 17.12.2014, pogovarjali sta se o tem, kaj se je zgodilo, da so imeli zaslišanja ter da je bil obtoženi, ko je žena prišla domov, doma. Marjana Novic ji je povedala kako so jo tistega kritičnega večera policisti spraševali, ne spomni pa se ali so jo policisti spraševali tudi kaj v zvezi z obtoženim, bi se pa spomnila, če bi ji Marjana že takrat povedala, daje obtoženi osumljeni. Tega ji takrat ni rekla. Priča je še povedala, da ji je v tem pogovoru Marjana tudi rekla, da je takoj, ko je prišla tisti dan domov (torej 16.12.2014), videla, daje avto obtoženca točno na tistem mestu kot gaje pustil. Priča ni znala pojasniti zakaj ji je Marjana Novic povedala ravno to v zvezi z avtom. Tako je tudi na podlagi izpovedbe obtoženčeve sestre mogoče zaključiti, da ne gre verjeti pojasnjevanjem obtoženčeve žene na glavni obravnavi, saj bi okoliščino, da sojo policisti že na zabavi spraševali o obtožencu, gotovo zaupala naslednjega dne Majdi Novič, gotovo pa tudi obtožencu ob svojem prihodu domov. Navsezadnje je tudi obtoženi v svojem zagovoru povedal, daje bilo ženino prvo vprašanje njemu, ko se je vidno pretresena vrnila domov z zabave, če je bil doma. Očitno je torej, daje tudi Novičeva sama po streljanju na Jamnika pomislila, da bi to lahko storil obtoženi in je ravno v tem razlog, da si je oddahnila, ko je videla, da je njegov avto parkiran na istem mestu. V zvezi s streljanjem obtoženca je v preiskavi povedala, da ji je o tem zelo malo znanega, da ji je povedal, da hodi na strelišče, ker ga streljanje pomiija, zaslišana na glavni obravnavi pa je v nasprotju s povedanim pričela trditi, da to ni bil njegov hobi, temveč je bilo to zaradi službe, ker je na strelišču nabiral vzorce, da ga streljanje sprošča pa so ji rekli drugi, kolegi v službi. Glede na dejstvo, da je pred umorom Jamnika zelo malo ljudi vedelo, da obtoženi strelja, o tem je izpovedal le priča Drago Kočar in sicer da mu je obtoženi dvakrat omenil, da hodi streljat in da ga to sprošča, sodišče tudi tem pojasnjevanjem žene na glavni obravnavi ne sledi, temveč sledi njeni izpovedbi iz preiskave, kije skladna z izpovedbo Kočarja. Sodišče prav tako ne sledi navedbam Novičeve, da se je obtoženi po tem, ko je dobil delo na FKKT nekako ustalil in pomiril, saj ravno nasprotno izhaja iz obtoženčevih ravnanj v letu 2014 (pošiljanje mailov, podajanje ovadb na policijo in KPK), prav tako je žena izpovedala, da se je takrat, ko je obtoženi pošiljal maile, zbala, da bi se ponovno sesul. Sodišče tudi ne sledi navedbam Novičeve, da je imel oškodovanec navado, da je na zabavo prišel na začetku predno seje začelo, saj je več zaslišanih prič izpovedalo, daje Jamnik na sindikalne zabave zamujal. Novičeva je šele na glavni obravnavi prvič omenila, da se je v zadnjem letu oškodovanec čudno obnašal in da so bile govorice, da se ukvarja z nelegalnimi posli, sama je tudi zaznala, da se je oškodovanec kregal z drugimi, npr. Pintarjem. Sodišče ugotavlja, da Novičeva tega v preiskavi ni omenjala, je pa očitno svojo izpovedbo prilagodila izpovedbam ostalih zaslišanih prič v preiskavi (npr. Gaberšček, Skumavec, ki sta izpovedala o spremembi oškodovančevega obnašanja). Iz izpovedbe Mirana Gabrščka pa tudi izhaja, da sta imela Jamnik in Novičeva korekten odnos, tako gaje dojemal tudi Jamnik. V zvezi z navedbami Novičeve glede telefonskega klica kritičnega večera na njen telefon sodišče ugotavlja, daje njena izpovedba o klicu dejansko potrjena tudi s podatki, ki jih je posredoval T-2 d.o.o., torej da je Novičeva kritičnega večera res prejela klic iz telefonske številke 059 335 400 v zvezi z opravljanjem ankete. Sodišče pa tega klica ne povezuje z navedbami Novičeve, obtoženca ter izvajanji obrambe, da so na tak način pravzaprav želeli izvedeti ali bo obtoženi sam doma in kot tak primerna tarča, da se mu podtakne umor. Novičeva je namreč sama povedala, daje šlo za telefonsko anketo, telefonska številka iz katere je bilo klicano pa dejansko pripada podjetju RM PLUS - tržne raziskave. Obtoženčevim navajanjem v preiskavi dne 21.5.2015, daje žena s te številke prejela še kasneje klice kar je povezano z Matejem Oražmom, pa sodišče ne sledi, saj teh nadaljnjih klicev Novičeva sploh ni nikoli omenjala (prav tako ne več obtoženi v svojem zagovoru na glavni obravnavi), v nadaljevanju pa bo še podrobneje pojasnjeno zakaj sodišče tudi ne sledi zagovoru obtoženca v zvezi z Matejem Oražmom. 84. Obtoženčeva hči Jera Novič je zaslišana v preiskavi dne 7.1.2015 povedala, da se je dne 16.12.2014 iz fakultete vrnila domov okoli 13 ure in bila nato doma tekom celega popoldneva. Zvečer pa je nameravala na rekreacijo v Trening center na Devovi ulici v Ljubljani. Ob 19:28 uri jo je na njeno telefonsko številko 031 420 688 poklicala prijateljica Urška Novljan s katero je bila že prej dogovorjena, da gresta skupaj na rekreacijo. Običajno jo Novljanova pokliče malo čez pol osmo, tokrat pa jo je poklicala prej in še ni bila popolnoma pripravljena za odhod, imela je pripravljeno torbo. Ko jo je poklicala, se je oblekla in obula in odšla na ulico, kjer jo je čakala Novljanova. Za to je porabila približno 3 minute. Ko je odhajala od doma, se je poslovila od očeta, ki je bil na kavču v dnevni sobi, oblečen v pižamo (temne barve, ne more reči ali je temno modra ali črna, ima dolge rokave in dolge hlače) in je gledal TV ter ni bil nič razburjen. Z Novljanovo sta v Šiško prišli kakšnih 10 ali 15 minut pred pričetkom rekreacije, ki seje začela ob 20 uri in je trajala do 21 ure. Po rekreaciji seje stuširala, oblekla, Novljanova pa jo je odpeljala nazaj domov. V stanovanje je prišla okrog 21:40 ure, obtoženi je bil še vedno v dnevni sobi na kavču in je gledal TV, bil je tak kot običajno, nič razburjen. Ob njenem prihodu seje obtoženi ustrašil zato, ker je po TV slišal, da so na nekoga streljali in seje bal zanjo. Po tem z obtoženim ni več govorila in je odšla v svojo sobo. Sama za prevoz na fakulteto uporablja kolo, tudi tega dneva ga je, ima pa shranjenega v kleti. Po predočenju uradnega zaznamka o opravljenem razgovoru z dne 19.12.2014 je priča povedala, da dopušča možnost, da je bil obtoženi kritičnega večera v trenerki in to v spodnjem delu, zgornji del pa je videla, daje pižama. Zaslišana na glavni obravnavi je priča povedala, da jo je dne 16.12.2014 ob 19:28 uri klicala Novljanova. Sama seje nato morala še obleči, obuti in pripraviti, kar ji je vzelo nekaj časa (ponavadi rabi tri minute), nato je šla iz stanovanja skozi dnevno sobo in atrij, pozdravila obtoženca (on je bil zgoraj oblečen v pižamo, spodaj pa ne ve, v tem kar ponavadi spi) in šla k Novljanovi. Z Novljanovo sta od takrat, ko sta parkirali avto, pa do vstopa v fitnes porabili minutko. Iz telovadbe, ki je trajala od 20 do 21 ure, je domov prišla med 21:30 in 21:45 uro. Obtoženi je bil na istem mestu v dnevni sobi in isto oblečen kot ob njenem odhodu, oba sta se pozdravila in povedal ji je, da je ravno po poročilih slišal za streljanje, če sama o tem kaj ve. Po predočenju uradnega zaznamka o opravljenem razgovoru z dne 22.12.2014 iz katerega izhaja, daje bila takrat, ko je prejela klic Novljanove, že pripravljena za odhod in je od zapustitve stanovanja do vstopa v vozilo pretekla minuta ali dve, je priča povedala, da so jo takrat policisti to spraševali, sama ne more kar tako iz nič oceniti časovno, ker pač ni gledala na uro takrat in je potem, ko se je pomirila in razmislila kaj vse mora dejansko takrat narediti, ko odhaja, ocenila, da potrebuje okrog tri minute. Na vprašanje ali je bila takrat, ko jo je poklicala Novljanova, že pripravljena na odhod, je povedala, daje ponavadi pripravljena, ker gresta dostikrat skupaj, da ima približno stvari za šport že pripravljene, mora pa se še obuti in obleči, včasih pa še išče kakšne ključe ali gre še na WC. Ne spomni se ali jo je Novljanova tistega večera že prej kaj poklicala, sta se pa sigurno po SMS-jih menili kako in kdaj bosta šli na telovadbo. Z Novljanovo običajno od njenega doma do fitnes centra z avtom potrebujeta slabih 15 minut. Mama je odšla tistega večera od doma še pred njo. Sama je vedela, da gre mama na službeno večerjo (to je vedela že en dan prej, ko sta se o tem menili po telefonu), ne ve pa ali ji je mama povedala kam gre ali ne. Tistega večera se je mama vrnila domov okrog 23:00, 22:30, ne ve točno, prišla jo je pozdravit in ji je povedala, da so ustrelili direktorja, saj sama tega prej ni vedela. Obtoženi do nje nikoli ni bil agresiven, če je kdaj kaj narobe naredila, jo je nadrl. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 21/63

85. V predkazenskem postopku je bil zavarovan (list. št. 295-297) in preiskan tudi telefon Jere Novič, kar izhaja iz zapisnika z dne 22.12.2014 (list. št. 1060). Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih v zvezi s pregledom njenega telefona s tel. št. 031 420 688 (list. št. 1111) izhaja, daje imela Novičeva dne 16.12.2014 z Urško Novljan (tel. št. 040 804 416) več kontaktov in sicer ob 17:07 uri, 18:06 uri, 18:10 uri ter nazadnje ob 19:28:25 uri, ko jo je klicala Novljanova in je klic trajal 4 sekunde. 86. Glede oblačil obtoženca sodišče ugotavlja, da je Jera Novič sprva v preiskavi povedala, da je bil obtoženi ob njenem odhodu iz stanovanja oblečen v pižamo temne barve, po predočenju uradnega zaznamka pa je povedala, da dopušča možnost, daje bil obtoženi kritičnega večera v spodnjem delu trenerke, zgornji del pa je bila pižama. Na glavni obravnavi je povedala, da je imel zgoraj oblečeno pižamo, spodaj pa ne ve. Sodišče je že pri izpovedbi Marjane Novič pojasnilo, da sledi navedbam obtoženca podanim na policiji in preiskavi, da je bil oblečen v trenerko in mikico sive barve. 87. Priča Urška Novljan je zaslišana v preiskavi dne 22.1.2015 potrdila, da sta se tistega dne z Jero Novic dogovarjali, da bosta šli skupaj na trening, nista pa točno vedeli ali se bosta do tja skupaj peljali ali ne. Sama ji je nato eno uro pred tem poslala SMS, dajo vseeno pride iskat in gresta skupaj na trening, tako daje bila pri njej ob 19:28, takrat jo je poklicala (njena številka je 040 804 416), klic je trajal 11 sekund, potem pa jo je počakala, kakšne 3 ali 4 minute, da je prišla iz hiše. Okrog 19:33 sta šli na trening izpred Jerine hiše, deset do osmih sta bili na trening centru v Šiški, na Devovi ulici 12, eno uro sta trenirali in nato skupaj odšli domov, tako da je Jero odložila okrog pol desetih. Po predočenju uradnega zaznamka o zbranih obvestili z dne 14.1.2015 iz katerega izhaja, daje poklicala Jero ob 19:28 inji povedala, daje pri njih in jo čaka, pogovor je trajal 11 sekund, Jera pa običajno potrebuje 1-2 minuti, da pride iz stanovanja in tako je bilo tudi tistega večera, natančneje pa časovno tega ne more opredeliti, je priča povedala, da to drži. Povedala je tudi, daje za pot od Jere do fitnes centra s policisti porabila 16 minut, so se pa oni bolj počasi vozili kot sama ponavadi vozi, onidve sta prišli hitreje in če bi od deset do osmih, ko sta prišli na trening, odšteli 16 minut oz. še malo manj, je bil njun odhod izpred hiše od Jere ob 19:35. Sama se ne spomni kje je Jera takrat prišla ven iz stanovanja (glavni vhod ali atrij), ker je vedno v avtu, ko prihaja, lahko bi prišla iz obeh smeri. Na glavni obravnavi dne 11.11.2015 je priča povedala, da je bila tistega dne pri Jeri ob 19:28, ko jo je poklicala, Jera pa je potem rabila še 3 do 4 minute kakor običajno, da se je zrihtala, vzela stvari. Spomni se, da jo je odvetnik takrat vprašal, če je videla, da Jera prihaja skozi atrij in je rekla da ne ve, ker do takrat še nikoli ni bila pri njej, zdaj pa, ko je bila že parkrat pri njej, se spomni in ve kako izgleda pot, ko Jera pride iz atrija in zdaj lahko reče, daje prišla čez atrij, spomni se, daje pač zavila prej. Od Jere sta se odpeljali ob 19:33 ali 19:34, in sta bili tam 10 ali 15 do osmih. Priča se ni natančno spomnila, kje je parkirala pred fitnes centrom, na skici je to označila s krožcem. Misli, da je od takrat, ko je parkirala, pa do takrat, ko je prišla v fitnes center, porabila minuto do dve. Ve pa, daje bila takrat na poti gužva, pot je trajala normalno, maksimalno 10, mogoče maksimalno 15 minut, da sta prišli do tja, ker se vedno peljeta po isti poti. Ko ji je bil ponovno predočen enak del uradnega zaznamka kot v preiskavi, je priča povedala, daje bilo približno tako oz. mogoče je trajalo malo več, 2,3 minute, pač toliko, da se Jera zrihta in pride ven. Priča je povedala, da je takrat, ko so policisti z njo opravljali razgovor, preverila njeno komunikacijo z Jero v svojem telefonu in drži, da sta se z Jero tistega popoldneva dogovarjali po SMS-jih o skupnem odhodu na trening in se dogovorili za trening ob 20ih. Jera ji je odgovorila ob 18:33 uri z SMS, če bo ob 19:30 uri pri njej, ob 18:47 uri je priča nato Jeri poslala še SMS, da bo pri njej že malo prej, če lahko, Jera pa ji je nato ob 18:48 z zadnjim SMS tega večera odgovorila „OK haha 5 minut do pol 8 OK? Komaj Čakam“. Sama dostikrat zamudi in je takrat prišla potem kasneje in sicer ob 19:28, ko je bil klic. Vožnja od Jere do fitnes centra traja 10 do 15 minut, odvisno od gužve. Njej je Jera po 16.12.2014 povedala, daje bil kritičnega dne njen oče doma v dnevni. Po predočenju uradnega zaznamka iz katerega izhaja, da je Jera kritičnega dne prišla iz atrija, se prisedla k njej na sovoznikov sedež, še preden je Jera vstopila v avto, je sama pognala motor in sta se po pozdravu odpeljali, Jero pa je takrat čakala, daje prišla iz stanovanja, kakšne tri minute, nekako v običajnem času, ki ga potrebuje, je priča povedala, da to drži. 88. Iz izpiska obiskov Trening centra na Devovi ulici 6 v Ljubljani, kamor sta kritičnega večera odšli Jera Novic in Urška Novljan, je razvidno, daje prihod Jere Novic zabeležen ob 19:48:49 uri, prihod Urške Novljan pa ob 19:48:55 uri (list. št. 920). Iz uradnega zaznamka o zbranih obvestilih z dne 14.1.2015 (list. št. 917) glede uskladitve dejanskega časa registrskega sistema v fitnes Trening centru na Devovi 6 je razvidno, da je pri pregledu dejanskega časa iz registratorja in internetne strani UTC zamik 4 sekunde, register je nastavljen za štiri sekunde nazaj v primerjavi s časom iz internetne strani. Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da sta Novičeva in Novljanova prišli in se registrirali v Trening centru najkasneje ob 19:48:53 uri. 89. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 14.1.2015 (list. št. 921) je razvidno, da so policisti skupaj z Novljanovo dne 14.1.2015 po navodilih Novljanove prevozili pot po kateri sta se 16.12.2014 peljali Novljanova in Novičeva s ciljem ugotavljanja relacije, dolžine poti in časa, kije potreben za vožnjo na tej relaciji. Ugotovili so, daje dolžina poti 6,6 km, na poti je 9 semafoijev, trajanje rdeče luči pri vsakem semaforju je okoli 30 sekund. Za pot, na kateri so imeli tri rdeče semafoije in so vozili s hitrostjo mestne vožnje, so porabili 11,50 minut. Za pot od parkiranega avtomobila do prostorov fitnes centra so porabili še približno eno minuto. Glede na število semafoijev na tej poti ter trajanje rdeče luči so izračunali približno odstopanje časa na tej relaciji, kije okoli 10:20 minut do 14:50 minut. Iz iskalnika spletne strani www.google.si/mapsje razvidno, da je iskalnik poti ob upoštevanju navodil Novljanove za samo relacijo poti izračunal razdaljo 6,8 km in čas vožnje z avtomobilom 14 minut (list. št. 922). 90. Vozilo Urške Novljan Toyota Yaris srebrno sive barve, reg. št. NM H5-255, je bilo tudi fotografirano zaradi primerjave vozil, ki so vidna na posnetkih varnostnih kamer. Fotografije se nahajajo na list. št. 923-924 in 946. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih okoliščinah kaznivega dejanja z dne 19.1.2015 (list. št. 944) je razvidno, da je iz pregleda vsebine video-nadzomih kamer podjetja KMZ - CNC OBDELAVA KOVIN IN DRUGIH MATERIALOV ZALAR MIRAN S.P. na naslovu Cesta na Brdo 85 v Ljubljani za dne 16.12.2014 in sicer iz posnetka kamere št. 2, ki je usmerjena na Cesto na Brdo, videti, da se ob 19:31:24 uri (preračunan čas je 19:30:16) iz smeri Poklukaijeve ulice po Cesti na Brdo v smeri Kemofarmacije pripelje manjše vozilo, svetlejše barve (slika na list. št. 944-945), ki izmed vseh mimovozečih vozil v pregledanem časovnem obdobju (od 19:24:55 ure do 19:38:42 ure) najbolj ustreza lastnostim vozila Toyota Yaris, kakršnega je takrat uporabljala Urška Novljan. Iz navedenega uradnega zaznamka izhaja še, da je na posnetku dokaj gost promet v obe smeri, da vozila vidni kot kamere prevozijo precej hitro in je zaradi nočnega časa in razmeroma šibke resolucije prepoznava podrobnosti posameznega vozila otežena, mogoče pa je razločiti vozila med seboj po obliki, velikosti, poziciji luči in deloma barvi oz. barvnem odtenku. Iz uradnega zaznamka je prav tako razvidno, da so policisti pred izračunom dejanskega časa opravili poizvedbe pri lastniku podjetja Miranu Zalarju o ugotovljenem zamiku časa na videonadzornem sistemu in ugotovili, daje zamik časa na videonadzornem sistemu v izmeri -1:08 minute od časa UTC. Sodišče ugotovitvam uradnega zaznamka sledi, saj je bil pregledan kritičen čas in ugotovljeno, da po obliki, velikosti, barvi vozila in poziciji luči ravno vozilo ob dejanskem času 19:30:16 najbolj ustreza lastnostim vozila Novljanove, kar je razvidno tudi iz fotografije zaznanega vozila ter fotografije vozila Urške Novljan. Iz že zgoraj omenjenega uradnega zaznamka z dne 14.1.2015 (list. št. 921) je razvidno, da so policisti skupaj z Novljanovo po njenih navodilih peljali izpred Zaucerjeve ulice do Poklukarjeve ulice in v križišču zavili levo, nato so po Poklukarjevi ulici vozili do križišča s Cesto na Brdo in pri zelenem semaforju brez ustavljanja zavili levo (razdalja od Zaucerjeve do tega križišča je 0,3 km, čas vožnje pa 52 sekund). Pri vožnji po Cesti na Brdo je pri razdalji 0,6 km (1,15 minute) na levi strani poslovni objekt (naslov Cesta na Brdo št. 85), na katerem so nameščene kamere videonadzornega sistema, ki deloma zajemajo tudi promet na Cesti na Brdo. Iz iskalnika spletne strani www.google.com/mapsje razvidno, daje iskalnik poti od relacije Žaucerjeva ulica 12 do relacije Cesta na Brdo 85 za samo relacijo poti (ki je enaka poti, ki so jo opravili policisti z Novljanovo) izračunal razdaljo 650 metrov in čas vožnje z avtomobilom 2 minuti (list. št. 2409-2410). < nazaj   naprej >

IV.Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 22/63

91. Sodišče ugotavlja, da je glede na izpovedbi prič Jere Novič in Urške Novljan ter podatke o telefonskem prometu razvidno, da je dejansko kritičnega večera Novljanova poklicala Jero Novic ob 19:28 uri, klic pa je trajal par sekund. Iz izpovedbe obeh prič tudi izhaja, da sta bili tega dne zmenjeni, da skupaj odideta na telovadbo v Trening center, ki se je pričela ob 20:00 uri in sicer sta bili dogovorjeni, da Novljanova pride po Jero Novic, nato pa se skupaj odpeljeta z avtomobilom Novljanove do Trening centra. Iz vsebine SMS-jev (njihovo vsebino je Novljanova potrdila na glavni obravnavi) je razvidno, da sta se dekleti dogovorili, da bo tistega večera Novljanova k Jeri Novic prišla malo prej, Jera pa je odgovorila „OK haha 5 minut do pol 8 OK Komaj Čakam“. Iz te vsebine torej nedvomno izhaja, da sta bili dogovorjeni, da odideta malo prej, Jeraje napisala da ob 18:25 uri. Glede na navedeno sodišče ne dvomi, daje bila Jera ob 19:28 uri, ko je Novljanova že zamujala in je prejela njen klic, že pripravljena na odhod. Koliko časa naj bi Novičeva potrebovala iz stanovanja do avtomobila Urške Novljan sta priči izpovedali tako v preiskavi kot na glavni obravnavi. V preiskavi je Novičeva ta čas ocenila na 3 minute, na glavni obravnavi je prav tako rekla, da rabi 3 minute, po predočenju uradnega zaznamka, da sta pretekli minuta ali dve pa je povedala, daje razmislila, kaj vse mora narediti in je ocenila, da potrebuje okrog 3 minute. Novljanova pa je v preiskavi povedala, daje počakala 3 ali 4 minute, po predočenju uradnega zaznamka, da Jera ponavadi rabi 1 do 2 minuti in tako je bilo tudi tistega večera, je priča povedala, da to drži. Na glavni obravnavi je povedala, da je Jera potrebovala 3 do 4 minute, po ponovnem predočenju uradnega zaznamka (1 do 2 minuti) pa je priča rekla, da je bilo približno tako oz. da je mogoče trajalo malo več 2, 3 minute. Sodišče ugotavlja, da sta obe priči policistom izjavili, da je Novičeva za prihod do avta potrebovala minuto ali dve, zaslišani v preiskavi in na glavni obravnavi pa sta ta čas podaljšali na 3 ali 4 minute, sta pa obe vseeno potrdili kot pravilno tudi vsebino uradnega zaznamka. Sodišče ugotavlja, da so ocene časa, še posebej pri tako kratkem času 1, 2, 3 ali 4 minute, lahko zelo subjektivne in zato lahko tudi nenatančne, vendar pa sodišče ne more mimo dejstva, da sta bili dekleti tistega večera dogovorjeni že ob 19:25 uri, da je Novljanova zamujala in je poklicala Novičevo ob 19:28 uri, zato sodišče sledi njunim prvim izjavam na policiji, da je Novičeva potrebovala zgolj minuto ali dve, da je prišla do avtomobila, saj je bila očitno že pripravljena za odhod in je tudi takoj po klicu zapustila stanovanje. Sodišče pa ta zaključek gradi tudi na podlagi objektivnih podatkov in sicer, daje bilo ob 19:30:16 uri vozilo Novljanove posneto na Cesti na Brdo 85, to je 600 - 650 metrov stran od Zaucerjeve 12, za to pot pa so policisti z Novljanovo potrebovali 1,15 minute, kar pomeni, da sta dekleti z avtom štartali že okrog 19:29 ure (Novljanovaje namreč potrdila, daje sama pognala motor avtomobila še preden je Jera vstopila v avto). V Trening center sta dekleti prišli ob 19:48:53 uri, kar se sklada z ugotovitvami policistov, da se za pot potrebuje od 10:20 minut do 14:50 minut (tudi Novljanova je povedala, da pot traja od 10 do 15 minut), dekleti sta morali še parkirati in iz avta oditi do Trening centra, ob tem pa je Novljanova tudi povedala, da je bila kritičnega večera na poti gužva. 92. V predkazenskem postopku so policisti preverili tudi kakšen čas je potreben, da se prevozi ali prehodi pot od Žaucerjeve ulice 12 do Restavracije Via Bona na naslovu Tbilisijska ulica 59, Ljubljana. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 20.12.2014 (list. št. 258) je tako razvidno, da so policisti opravili več voženj s službenim vozilom po različnih možnih poteh med lokacijama zgornje odprto parkirišče pri stanovanjskem kompleksu Zaucerjeva 20 - 22, kjer parkirajo svoja osebna vozila tudi stanovalci Zaucerjeve 12 in Restavracijo Via Bona. Prav tako so isto relacijo prehodili peš. Ugotovili so, da se navedeno pot lahko prevozi v časovnem okvirju med 5 minutami in 7,31 minutami (opravili so šest voženj), peš pa se navedeno relacijo lahko prehodi v 14 minutah. Iz dopisa Slovenskih železnic z dne 12.1.2015 (list. št. 888) pa je tudi razvidno, da se zapornice na Viški cesti zaprejo približno dve minuti pred prihodom vlaka in odprejo približno 15 sekund po prevozu vlaka. Kritičnega dne so vlaki prevozili NPr Viška ob približno 19:30 uri, ob 19:38 uri ter 19:56 uri. Policisti so nato tudi v fazi preiskave preverili kakšen čas je potreben, da se enaka relacija prevozi s kolesom. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih okoliščinah kaznivega dejanja z dne 12.1.2015 (list. št. 883-884) je tako razvidno, daje bilo uporabljeno gorsko kolo s prestavami, vožnja pa je potekala v zmernem tempu. Opravili so dve različni vožnji in sicer tako v smeri Žaucerjeva - Tbilisijska kot tudi v obratni smeri. Ugotovili so, da se navedeno pot lahko prevozi v časovnem okvirju med 4:56 minutami do 6:30 minutami ob upoštevanju prometnih predpisov in signalizacije. 93. Zaradi ugotavljanja časa, ki je potreben za prevoz zgoraj navedene relacije s kolesom, je sodišče dne 16.12.2015 opravilo tudi rekonstrukcijo. Rekonstrukcija se je opravila točno eno leto po umoru oškodovanca med 18:30 in 21:00 uro. Bila je gosta megla, po cesti pa je zmrzovalo. Pot s kolesi so opravili policist Aleš Sladič, okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar, odvetniška pripravnica Monika Poje, sodniški pripravnik Michael Rotter in sodnica posameznica. Sodniški pripravnik je pot opravil na obtoženčevem kolesu, prva pnevmatika na kolesu je bila bolj prazna. Vožnja se je opravila po treh različnih poteh (natančen opis poti je razviden iz dopisa NPU-ja z dne 21.12.2015 skupaj z grafičnim prikazom poti), s tem, da sta bili prva in druga vožnja opravljeni v obe smeri (Žaucerjeva - Via Bona in Via Bona - Žaucerjeva), tretja vožnja pa je bila opravljena v eni smeri (Žaucerjeva - Via Bona). Za tri različne poti v smeri Žaucerjeva - Via Bona (pot v tej smeri se večinoma spušča) so kolesarji potrebovali od 5:16 minute do 5:26 minute, s tem daje ob vseh treh vožnjah na Tržaški cesti gorela rdeča luč, pri drugi vožnji (ki je trajala 5:16 minute) pa je poleg te rdeče luči, gorela rdeča luč tudi na drugem semaforju na Viški cesti. Za dve različni poti v smeri Via Bona - Žaucerjeva (pot v tej smeri se večinoma vzpenja) so kolesarji potrebovali od 5:43 minut do 5:45 minut, pri prvi vožnji je gorela rdeča luč na Tržaški cesti. Ob tem sodišče poudarja, da so kolesarji pot vedno pričeli sočasno, prav tako pa so na cilj prispeli skoraj istočasno, drug za drugim na različnih kolesih, sodniški pripravnik celo na obtoženčevem (katerega pnevmatike so bile slabo napolnjene), kar pomeni, daje bil tempo normalen, saj so mu lahko vsi ne glede na vrsto koles in različno športno kondicijo sledili. K poti s kolesom (začetek prvih dveh poti je bil iz mesta pod stanovanjskim blokom na naslovu Žaucerjeva ulica št. 12, začetek zadnje poti pa je bil iz mesta pred atrijem družine Novic na naslovu Žaucerjeva ulica št. 12) pa je potrebno prišteti še čas, ki je bil potreben za odhod iz stanovanja obtoženca. Policist je na rekonstrukciji simuliral odhod iz dnevne sobe skozi glavni vhod (policist je odklenil vrata stanovanja, izstopil ven in vrata stanovanja zaklenil), navzdol po stopnicah do kolesarnice (policist je odklenil vrata kolesarnice), kjer je policist vzel kolo (sloje za kolo policista težko 14 kg) iz kolesarnice in nato zaklenil vrata kolesarnice in s kolesom skupaj odšel skozi glavni vhod bloka po stopnicah levo navzgor proti parkirišču. Za to pot je policist potreboval 59 sekund. Za drugo pot, ki je bila enaka prvi s to razliko, da je policist odšel iz bloka na desno stran navzgor vse do Žaucerjeve ulice do mesta od koder sta se opravili prva in druga simulacija poti s kolesom, je policist potreboval 1 minuto in 29 sekund. Tako je torej času 5:16 - 5:26 minute potrebno prišteti še minimalno 59 sekund oz. max 1 minuto in 29 sekund. Sodišče tako glede na dejstvo, daje Jera Novic iz stanovanja odšla ob cca 19:28, 19:29 uri, kar pomeni, daje od tistega trenutka dalje obtoženi imel možnost zapustiti stanovanje (ker je bil v trenerki preoblačenje ni bilo potrebno, moral sije le obleči plašč in obuti čevlje za kar pa je potrebnih nekaj sekund), ugotavlja, daje imel obtoženi dovolj časa, daje s kolesom odšel iz Zaucerjeve ulice do Via Bone, saj je bil oškodovanec umoijen najprej ob 19:38:37 uri. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 23/63

94. Sodišče ugotavlja, da je obtoženi tekom postopka svoj zagovor spreminjal in prilagajal dokaznemu postopku, kar pa je povsem nelogično in neživljenjsko pa je to, da se je s potekom časa obtoženi vedno bolje spominjal podrobnosti, celo nekaterih podrobnosti o katerih na policiji (6 dni po dogodku) oz. zaslišan v preiskavi (8 dni po dogodku) ni izpovedoval oz. je izpovedoval drugače kot zaslišan na glavni obravnavi (eno leto po dogodku). Sodišče ne verjame, da seje s potekom časa obtožencev spomin izboljšal ali celo obudil, temveč ugotavlja, daje obtoženi na glavni obravnavi predvsem poskušal zapolniti vrzeli v svojem predhodnem zagovoru, prilagoditi svoj zagovor drugim izvedenim dokazom in se na tak način razbremeniti. Obtoženi je tako glede kritičnega dne 16.12.2014 v svoji izjavi na policiji povedal, da se je del dopoldneva in popoldneva nahajal na Krasu in seje ob 16:00 uri odpravil proti Ljubljani, kjer je ob prihodu domov pred podhodom sosednjega bloka srečal svojo ženo. Skupaj sta šla v stanovanje, hči Jera je bila doma, žena pa se je pričela pripravljati na inštitutsko sindikalno zabavo, ni pa povedala, kje se bo to odvijalo. Od doma je odšla okoli 19 ure, hči je ostala doma, sam seje razkomotil in ni imel namena oditi od doma. Misli, da seje preoblekel v modro trenerko in mikico sive barve. Ležal je na kavču pred TV, hči Jeraje okoli 19:30 ure odšla od doma na telovadbo, sam je gledal TV, ob 21:30 je bila najava večernih poročil o streljanju na Viču brez ostalih podatkov. Po 22 uri se je hči vrnila, vprašal jo je, če je slišala za streljanje na Viču, zatem je na računalniku preko spleta spremljal novice in ugotovil, da je šlo za streljanje direktorja KI. Okoli 23:30 ure se je domov vrnila žena, vsa prestrašena in ga vprašala, če je slišal, da so ustrelili Jamnika, pa ji je povedal, daje o tem bral. Sam nikoli ni bil na območju restavracije Via Bona, samo peljal se je mimo na lokacijo Merkurja ali Sokola, nazadnje nekako 8 dni nazaj. Telefonske komunikacije kritičnega večera se ni spominjal, so ga pa o tem spraševali že v prvem razgovoru. Takrat je pogledal na telefon in tisti čas ni opazil nobenega kontakta na svojem telefonu. Na izrecno vprašanje ali je prejel v tistem dnevu kakšen SMS z neobičajno ali nenavadno vsebino, je povedal, da se česa takega ne spominja, prav tako sam ni pošiljal nobenega SMS-ja. Sam je bil kritični večer ves čas doma, prav tako njegov telefon. Povedal je tudi, da ni imel nobenega stika z eksplozivnimi snovmi in strelnim orožjem oz. strelivom vsaj pol leta. Nazadnje je bil na strelišču Dum Dum po novem letu 2014, takrat je plačal članarino in postrelil 50 nabojev. Glede prisotnosti delcev, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem v vzorcih zavarovanih z njegovih las in rok, je zagotovil, da to ne more biti v povezavi s streljanjem, ker več kot pol leta ni streljal in so zavarovani sledovi gotovo nekega drugega izvora, kot strokovnjak se glede izvora teh sledov ne more opredeliti, lahko pa pove, da kuha oglje in mila ter si dela kreme. V preiskavi je povedal, da pri delu na kmetiji pogosto uporablja brusilne stroje, kar bi lahko bil razlog za zaprašene najdene delce na njegovih rokah in obrazu. Kritičnega večera je, ko je bil sam doma, pregledal pošto na internetu. Ves čas, ko je bil doma, je imel mobilni telefon na mizi. Dejansko je tisti večer dobil dva SMS-ja, na prvega je odgovoril, na drugega pa ne. V lokalu ter parkirišču Via Bona ni bil nikoli, ve pa, kje se nahaja. Sodišče ugotavlja, da obtoženi neposredno po dogodku zaslišan na policiji in v preiskavi nikoli ni trdil, da se je po prihodu domov kritičnega dne iz Krasa preoblekel v pižamo, omenjal je le, da je možno, da se je preoblekel v mikico in trenerko. Sele ob zaslišanju na glavni obravnavi je pričel omenjati preoblačenje v pižamo (ta okoliščina je namreč pomembna, ker je obramba ves čas postopka trdila, da bi se moral obtoženi, če bi bil res on storilec, po odhodu hčere iz stanovanja še preobleči). Obtoženi se na policiji sploh ni spominjal nobenih SMS-jev z nenavadno vsebino, šele v preiskavi jih je pričel pojasnjevati, s tem da je v nasprotju s podatki pridobljenimi iz njegovega in Bartolovega telefona trdil, da je odgovoril le na prvi SMS, ne pa tudi na drugega. Povsem drugače pa je na glavni obravnavi obtoženi natančno pojasnjeval vsebino poslanih SMS-jev, razloge zakaj in kdaj je na SMS odgovoril, celo v nasprotju s podatki pridobljenimi iz njegovega in Bartolovega telefona pa je trdil, da mu je Bartol poslal 3 SMS-je. Splošno znano je dejstvo, da spomin s časom bledi, zato se človek vedno najbolje spominja podrobnosti neposredno po dogodku, nikakor pa se ne more podrobnosti spominjati bolje po poteku enega leta kot neposredno po dogodku. Zato sodišče obtoženčevim pojasnjevanjem v zvezi s SMS-ji na glavni obravnavi ne sledi (ko je točno vedel kdaj je prejel SMS-je, kaj je odpisal in kdaj), saj se na policiji niti ni spominjal SMS-jev, v preiskavi pa se je spominjal le enega svojega odgovora na SMS. Prav tako glede preoblačenja sodišče sledi prvotnim navedbam obtoženca, da obstaja možnost, da se je preoblekel v trenerko in mikico, ne pa v pižamo, kar tudi pomeni, da obtoženi po odhodu hčere iz stanovanja ni potreboval dodatnega časa za preoblačenje. Obtoženi je zaslišan v preiskavi povedal, da ve kje se nahaja Via Bona, kar je tudi logično in življenjsko glede na dejstvo, da stanuje v bližini že vrsto let (žena je povedala, da sta poročena 33 let in ves čas živita na Žaucerjevi ulici) ter da je sam povedal, da se vsaj enkrat tedensko vozi v Interspar na Viču, pa občasno na lokacijo Merkurja in v fitnes Sokol, kar vse je v neposredni bližini Via Bone. Zato sodišče njegovo navajanje na glavni obravnavi, da le približno ve kje je Via Bona, šteje za sprenevedanje. Obtoženi je zaslišan v preiskavi povedal, da je kritičnega večera, ko je bil sam doma, pregledal pošto na internetu. Tak zagovor obtoženca je izpodbit z zapisnikom o preiskavi podatkov elektronskih naprav (točka 77 obrazložitve) iz katerega izhaja, da je imel obtoženi prenosni računalnik prižgan med 18:06 uro ter 18:29 uro, nato pa je bil računalnik izklopljen vse do 22:09 ure. Obtoženi je na glavni obravnavi to razhajanje med njegovim zagovorom in podatki o pregledu njegovega računalnika pojasnjeval z izgovorom, da je čista rutina, da ko se usede za pisalno mizo, prižge računalnik, pregleda pošto in dnevne novice, ta rutina pa ga je pripeljala do tega, da je kriminalistom med preiskavo rekel, da se bo skoraj gotovo videlo, da je bil doma, ker je bil na mreži, vendar se je kasneje izkazalo, da točno v tem času ni bil. Sodišče je že zgoraj poudarilo, da je spomin vedno najbolj svež in neokrnjen tik po dogodku. Obtoženi je osem dni po dogodku v preiskavi izrecno trdil, da je bil v kritičnem času na računalniku (pregledal je pošto na internetu), ko pa je bil tak njegov zagovor izpodbit, pa se je na glavni obravnavi pričel sprenevedati. Sodišče njegovemu pojasnjevanju na glavni obravnavi o rutini ne sledi tudi iz razloga, ker je bila ob 20:06 uri kritičnega večera na obtoženčevem mobilnem telefonu zaznana bazna postaja AVARN03 (o bazni postaji se bo sodišče izreklo še v nadaljevanju), poleg tega pa je obtoženi kritičnega večera ob 19:36 uri prejel na svoj telefon klic od Roka Grecsa, na katerega pa se mu ni javil. Tudi priča Grecs je to potrdil in povedal, da gaje 16.12. klical zvečer zato, da bi mu naročil milo, vendar se mu ni javil, javil se mu je naslednji dan. Obtoženi je šele v svojem zagovoru na glavni obravnavi pričel podrobno pojasnjevati zakaj se na klic Grecsa ni javil (pred tem v preiskavi tega klica sploh ni omenjal) in sicer, da ima Rok cerebralno paralizo in ima zato izjemno težavo z govorom in hojo, da običajno zvečer ne odgovarja na telefon, razen če ni nujno, tako tudi tisti večer ni odgovoril, po celem dnevu je bil utrujen in je vedel, da se bosta mučila razumeti drug drugega. Sodišče se je sicer res samo prepričalo na glavni obravnavi, da ima priča Grecs težave z govorom in hojo, vendar sodišče pojasnjevanju obtoženega, zakaj se tistega večera ni javil na klic, ne sledi. Priča Grecs je izpovedal, da z obtoženim nista imela določenih ur kdaj se običajno kličeta, večinoma je sam klical obtoženca, se je pa tudi zgodilo, da mu obtoženi ni dvignil telefona. Sodišče ugotavlja, da so glede telefonskih kontaktov med obtoženim in Grecsem najbolj objektivni podatki obtoženčevega telefonskega prometa. Natančna analiza obtoženčevega telefonskega prometa za obdobje od 1.9.2014 do 21.12.2014 (priloga A37) namreč izpodbije obtožencev zagovor. Razvidno je namreč, da ne drži njegov zagovor, da običajno ne odgovaija zvečer na telefon, razen če to ni nujno, saj so bili telefonski pogovori obtoženca tudi v večernem času, poleg tega pa so bili tudi povsem običajni tako dnevni pogovori z Grecsem, dnevni in večerni SMS-ji z Grecsem, prav tako pa tudi večerni pogovori z Grecsem (npr. dne 8.9.2014 ob 21:47 uri, dne 20.9.2014 ob 21:19 uri, 23.9.2014 trije pogovori med 21:00 in 21:39 uro, 14.10.2014 ob 21:10 uri, 31.10.2014 ob 20:50 uri, 1.11.2014 ob 21:13 uri, 7.11.2014 ob 18:40 uri ter 18:46 uri, 30.11.2014 ob 21:20 uri, 12.12.2014 ob 20:06 uri). Ni pa tudi logično njegovo zatrjevanje, da se na klic Grecsa, ki je bil njegov prijatelj s katerim sta bila pogosto v telefonskem kontaktu, ni javil, ker je bil utrujen, po drugi strani pa je obtoženi kritičnega večera odgovarjal na nenavadne SMS-je Bartola, ki ga sploh ni poznal, in sicer mu je odgovoril ob 19:49 uri, po svojem zatrjevanju na glavni obravnavi zato, ker mu je bilo dolgčas (torej 13 minut po tem, ko se na klic Grecsa zaradi preutrujenosti ni javil) ter ob 20:10 uri. Tako sodišče tudi na podlagi dejstva, da se obtoženi Grescu ni javil na telefon kritičnega dne cca tri minute preden je bil umorjen oškodovanec, da v kritičnem času ni bil na računalniku (kot je to trdil v preiskavi) ter se je njegov telefon vklopil na bazno postajo AVARN03 zaključuje, da ne gre verjeti zagovoru obtoženca, da je bil ves večer sam doma. Sodišče tudi ne sledi zagovoru obtoženca, da ni vedel, kje je imela žena sindikalno zabavo. Obtoženi je bil sam dolga leta zaposlen na KI, poleg tega je bila tudi še po njegovi odpustitvi vsa leta na KI zaposlena tudi njegova žena. Novoletne sindikalne zabave so bile na KI vsako leto, v Via Boni so bile že več let zapored (kar izhaja iz izpovedbe priče Muharema Husića, da je bila novoletna zabava v Via Boni v letih 2010, 2011, 2013 in 2014). Žena je obtožencu povedala, da gre na sindikalno zabavo (navsezadnje je to povedala tudi svoji hčeri in obtoženčevi sestri), zato sodišče pojasnjevanjem obtoženca in njegove žene, da obtoženi ni vedel kje je zabava, glede na dejstvo, da je bila zabava v Via Boni že več let zapored, ne sledi. Navsezadnje sta se zagovor obtoženca in izpovedba njegove žene izkazala za neverodostojna tudi v drugih delih, je pa tudi obtoženi sam s seboj prišel v nasprotje, ko je po eni strani trdil, da ne ve, kje je bila sindikalna zabava, ker se z ženo o službi nista pogovarjala, po drugi strani pa je trdil, da ko je njegova žena kritičnega večera prišla domov, jo je bilo strah, saj sta se o službi dosti pogovarjala. Tudi dejstvo, da se je obtoženčeva žena oddahnila, ko je prišla kritičnega večera domov in videla parkiran obtožencev avto na istem mestu ter da je obtoženi sam povedal, da ga je po prihodu domov prvo vprašala, če je bil doma (saj je očitno tudi sama pomislila na obtoženca kot storilca), izpodbija zatrjevanje Marjane Novič, da obtoženi ni vedel kje je sindikalna zabava. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 24/63

95. Sodišče sledi zagovoru obtoženca glede tega, da je del kritičnega dneva preživel na Krasu, saj je to potrjeno tudi z izpovedbo priče Igor Meden, ki je povedal, da sta se ob 11:25 uri dobila pred Občino Sežana in odšla na dogovorjen sestanek k županu. Po sestanku sta se okrog 12:30 ure sestala v Vipavi s prijateljem Bojanom Sajovicem, nato sta okrog 13:30 ure odšla k njegovemu prijatelju vinarju Matjažu Lemutu, tam sta tudi poskusila tri kozarčke vina, na koncu sta odšla še na kapučin v bližini pričine hiše in se poslovila okrog 15:05 ure. Obtoženi tistega dne ni bil nič nervozen in se mu nikamor ni mudilo. Sodišče izpovedbi priče v tem delu sledi, saj je o svojih aktivnostih na Krasu tega dne smiselno enako povedal tudi obtoženi. Iz izpovedbe Medena tudi izhaja, da mu je obtoženi povedal, da strelja z orožjem na strelišču, vendar kaj več od tega priča ni vedel pojasniti, saj ga o tem niti ni spraševal. Priča je prav tako pojasnil, da sta se naslednjega dne, torej 17.12.2014 z obtoženim slišala po telefonu, vendar se nista pogovarjala ničesar v zvezi z obtoženčevim alibijem. Po predočenju vsebine uradnega zaznamka iz katerega izhaja „V telefonskem pogovoru z dne 17.12.2014 ob 17:07 uri je Milko Novič Igorju Medenu povedal, da se mu ni mogel javiti, ker so bili pri njemu kriminalisti. Točno v zvezi s čem so bili kriminalisti pri njemu Milko Medenu ni želel pojasnjevati. Kaj se je točno zgodilo je Meden zatem izvedel iz medijev. V omenjenem pogovoru je Novič Medenu povedal, da so ga kriminalisti spraševali glede orožja in mu v zvezi s tem povedal, da ima Milko zračno puško v dveh kosih. V tem telefonskem pogovoru je Novič Medenu povedal, da nima alibija, ker tisti čas več ni bil z Medenom, pri čemer mu je omenil, da alibi, ki mu ga da žena, ne zadostuje. Prav tako mu je Milko v tem pogovoru ponovno povedal za dogodek, za katerega mu je povedal že pred časom, kako so Milku na avtu namerno odvili kolo.“, je priča vsebino potrdil. Na vprašanje ali se sedaj kaj bolj spomni kaj v zvezi z alibijem je priča povedal, da vsaj to, kar se je takrat spomnil, se tudi zdaj. Na izrecno vprašanje, če je obtoženi takrat tudi kaj omenil alibi hčere, je priča povedal, da ga je in sicer, da je bila hči doma, da je bil on na fotelju in je gledal televizijo, misli, da je rekel, da je bil že prej oblečen, pripravljen za spanje, o ostalih stvareh pa se nista pogovarjala. Na vprašanje zakaj tega ni omenil že takrat na razgovoru s policisti, je priča odgovoril, da ne ve, lahko da se ni spomnil, da ga je sodišče zdaj vzpodbudilo, da mu je to omenil, ni pa čisto stoprocenten. Priča je še povedal, da ima kontakte z obtoženim tudi v času, ko je obtoženi v priporu, obtoženi ga pokliče na 10, 14 dni. Sodišče ugotavlja, da je sprva priča izrecno vprašan o pogovoru z alibijem dne 17.12.2014 le-tega zanikal. Po predočenju vsebine uradnega zaznamka, pa je tak pogovor potrdil. Sodišče sledi izjavi priče na policiji v zvezi s tem, saj je priča svojo izjavo policistom podal dne 22.12.2014 (torej pet dni po omenjenem pogovoru z obtoženim) in je bil takrat spomin gotovo najbolj svež, je pa priča ta pogovor tudi potrdil na glavni obravnavi po predočenju vsebine uradnega zaznamka. Sodišče verjame, da se je priči po predočenju uradnega zaznamka spomin osvežil. Ne sledi pa nadaljnji izpovedbi priče Medena v zvezi s pogovorom glede alibija hčere. Priča je obtožencev prijatelj, sam je povedal, da se z obtoženim slišita po telefonu na 10, 14 dni tudi sedaj, ko je obtoženi v priporu, zato je možno, da je priča s takšnim pričanjem želel pomagati obtožencu ali pa je tak pogovor z obtoženim potekal kasneje. Dejstvo je namreč, da je bil priča s strani policistov podrobno izprašan, pa je takrat omenjal le alibi žene in ne alibi hčere, na glavni obravnavi pa ni znal prepričljivo pojasniti zakaj to omenja prvič šele na glavni obravnavi, prav tako pa je povedal, da v to niti ni stoprocenten. Sodišče pa ocenjuje, da tudi dejstvo, da se je obtoženi trudil svojemu prijatelju že takoj naslednjega dne, ko sam še sploh ni bil osumljenec kaznivega dejanja (policisti so namreč takrat od obtoženca tako kot od številnih drugih ljudi zgolj zbirali obvestila), pojasnjevati svoj alibi, kaže na to, da obtoženca kritičnega večera ni bilo doma. Če bi bil doma in bi imel čisto vest, sodišče ne najde razumnega razloga, da bi obtoženi prijatelju pojasnjeval alibi. Sicer pa ni nobenega dvoma, da obtoženi za kritični čas alibija nima, kar navsezadnje izhaja tudi iz obtoženčevega pojasnila ob zaslišanju priče Meden, da je tudi sam povedal kriminalistom, da alibija nima. 96. Sodišče ne sledi pojasnjevanju obtoženca v zvezi s čiščenjem kolesa. Obtoženi na policiji in zaslišan v preiskavi ni omenjal čiščenja kolesa. Čiščenje kolesa je prvič omenil šele na glavni obravnavi. O tem je namreč prvi povedal obtoženčev sosed Marko Žumer zaslišan v preiskavi dne 17.2.2015 in sicer da sta se z obtožencem po umoru (torej 16.12.2014, kar je bil torek) dobila v četrtek na čaju in so se pogovarjali o tem tragičnem dogodku, naslednjič pa sta se videla v nedeljo popoldan (torej 21.12.2016) in sicer samo čez atrijski plot, ko je slučajno videl, da obrezuje živo mejo pred hišo in ga vprašal kaj počenja. Obtoženi mu je rekel, da čisti kolo, sam čez plot tega ni videl, vprašal pa ga je, zakaj pa to, pa mu je rekel, da ga je treba pripraviti za sezono. Naslednjega dne zjutraj je bila hišna preiskava. Priča je povedal, da obtoženi ni bil kolesar, bilo je tudi zgodaj za pomladno čiščenje kolesa, ni pa se mu zdelo nič čudnega, ker je bil obtoženi brez obveznosti in bil je lep dan. Na glavni obravnavi dne 2.12.2015 je priča izpovedal v bistvenem enako. Ni se sicer več spominjal, da bi obtoženi obrezoval živo mejo, vendar sodišče glede tega sledi izpovedbi priče iz preiskave, ko je bil spomin še bolj svež, je pa tudi priča na glavni obravnavi povedal, da se za živo mejo ne spomni, lahko da je res. Na glavni obravnavi je priča še dodatno pojasnil, da sam sicer ni videl, da bi obtoženi čistil kolo, temveč mu je to obtoženi rekel, ko ga je sam vprašal kaj je delal tekom dneva. Sodišče izpovedbi priče Marka Žumra sledi, saj je ves čas postopka izpovedoval v bistvenem enako, navsezadnje pa je tudi obtoženi v svojem zagovoru na glavni obravnavi potrdil, da je v nedeljo čistil kolo. Sodišče pa obtoženčevemu pojasnjevanju, zakaj je to delal v nedeljo (torej dne 21.12.2014, pet dni po umoru oškodovanca) ne sledi. Očitno je, da je obtoženi svoj zagovor v celoti prilagodil izpovedbi priče Marka Žumra, ko je pričel pojasnjevati, da je bil krasen sončen dan, da je obrezoval živo mejo in da je pripravljal kolo za sezono. Sodišče ugotavlja, da je zagovor obtoženca neprepričljiv. Na glavni obravnavi dne 11.11.2015 je namreč povedal, da se je na krasno sončno nedeljo odločil striči živo mejo, zato je odšel po orodje v klet, v kleti pa je opazil kolo, ki je bilo „spuščeno, na tleh“. Prej ga ni uporabljal tri četrt leta (oz. kasneje na vprašanja pove, da gotovo pol leta), bilo je lepo vreme, zato ga je odpeljal v atrij, mu napolnil gume, ga čistil, ga poškropil z WD40 in odpeljal v klet. Njegovo kolo je bilo v kolesarnici (gre za skupni prostor poleg vhodnih vrat bloka). Kolesa, ki nima luči, pozimi nikoli ni uporabljal. Sodišče je zaradi nejasnosti v zvezi s kolesom obtožencu postavilo dodatna vprašanja na glavni obravnavi dne 23.12.2015. Obtoženi je pojasnil, da je imel tisto nedeljo, ko je rezal živo mejo, orodje v kleti (in ne v kolesarnici) in ko je odšel ponj, je v kleti videl dve kolesi od žene in hčere in „nekako mu je potegnilo“, da pogleda še svoje kolo, ker se v kolesarnici marsikaj dogaja, zato gre občasno pogledat v kolesarnico. Ker je bilo tisti dan lepo vreme, je dobil idejo, da pripravi kolo za sezono. Leta 2014 je kolo uporabljal zelo malo, od konca poletja naprej se z njim ni peljal, čez zimo ga sploh ni uporabljal. Na vprašanje zakaj je potem dne 22.12.2014 pripravljal kolo na pomlad, je obtoženi povedal, da bi težko našel resen vzrok, verjetno ga je potegnila ideja o dobrem gospodarjenju z lastnino in je hotel pogledati ali je kolo pripravljeno za pomlad ali ne, bila je krasna sončna nedelja, kolo je poškropil z WD40 in ga „napumpal“. Sodišče ugotavlja, da je sprva obtoženi trdil, da je odšel po orodje v klet in tam opazil, da ima kolo prazne zračnice. Sodišče nadalje ugotavlja, da je obtoženi povedal, da je bilo njegovo kolo v kolesarnici (skupnem prostoru vseh stanovalcev Žaucerjeve 12) in torej ni bilo v kleti, ki pripada njegovemu stanovanju, kjer je hranil orodje za obrezovanje žive meje. Zato tudi ni logično njegovo pojasnjevanje, da je takrat, ko je odšel v klet po orodje, videl, da je ima kolo prazne zračnice, saj njegovo kolo ni bilo v kleti temveč v kolesarnici. Ravno zaradi te nelogičnosti je sodišče obtoženca o tem ponovno povprašalo dne 23.12.2015, ko je obtoženi svoj zagovor prilagodil in povedal, da mu je takrat, ko je v kleti zagledal kolesi svoje žene in hčere, „nekako potegnilo“ in se je odločil preveriti tudi svoje kolo, ker se v kolesarnici marsikaj dogaja. Sodišče temu dodatnemu pojasnjevanju, zakaj je sploh odšel v kolesarnico, kjer je bilo njegovo kolo, ne sledi, saj je neprepričljivo glede na dejstvo, da je bilo orodje za rezanje žive meje v kleti in ne v kolesarnici. Poleg tega pa ni najti niti enega razumnega razloga, da bi obtoženi dne 21.12.2014 pripravljal svoje kolo za sezono, ko je ravno tega dne šele koledarski začetek zime. Obtoženi se namreč s kolesom praktično ni vozil, sam je povedal, da se pozimi nikoli ne vozi s kolesom, nazadnje se je pred čiščenjem vozil s kolesom pol ali celo tri četrt leta prej. Tudi Marko Žumer je povedal, da obtoženi ne kolesari, prav tako to izhaja iz izpovedbe obtoženčeve žene. Splošno znano pa je tudi dejstvo, da je z daljšim potekom časa vedno potrebno na novo napolniti zračnice na kolesu, tudi če se kolo sploh ne uporablja, kar pomeni, da bi moral obtoženi dejansko po koncu zime, ponovno napolniti zračnice na kolesu in ga ponovno pripraviti na sezono. Tudi iz tega razloga sodišče ne verjame pojasnjevanju obtoženca, da je kolo pripravljal na sezono, temveč je očitno, da je kolo čistil, da bi iz njega odstranil kakršnekoli obstoječe dokaze, saj je prav kolo uporabil za odhod kritičnega večera do Via Bone. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 25/63

97. Sodišče tudi ne sledi zagovoru obtoženca glede pogovora, ki naj bi ga imel z Oražmom. Sodišče najprej ugotavlja, da je v zvezi s tem obtoženi svoj zagovor spreminjal in sicer glede tega kdaj naj bi pogovor potekal ter ali naj bi o tem takoj na začetku povedal svojemu zagovorniku. Tako je v svojem drugem zaslišanju v preiskavi dne 21.5.2015 povedal, da se je v priporu sčasoma pričel družiti s sojetniki, eden teh je bil Matej Oražem. Med sabo so se dosti pogovarjali o tem zakaj je kdo v priporu in v teh pogovorih mu je Oražem povedal, da je doma iz Ribnice. Pogovor je stekel spontano in Oražmu je pojasnil, daje Ribnica povezana z njegovim primerom in sicer daje iz Ribnice doma nek Bartol, ki mu je tisti dan, ko je bil izvršen umor Jamnika, poslal SMS s čudno vsebino. Na določeni točki je Oražem spontano izjavil, da pozna nekega Bartola, ker mu je prodal skoraj novega Waltherja (sodišče ob tem pojasnjuje, da gre za vrsto pištole) za 700 EUR. To je bilo konec januarja ali začetek februarja. Ta izjava je bila za obtoženca pomembna, ker je bil Bartol vmešan, zato je sam to povedal svojemu odvetniku, nista pa s tem v zvezi izvršila nobenih aktivnosti, ker je mislil, da je to slučaj, ki pa se je prevesil v resnejšo zadevo, ko so prejeli poročilo balističnega izvedenca iz katerega izhaja, da naj bi bil Jamnik umorjen s pištolo znamke Walther 7,65 in takrat so mu „zazvonili vsi alarmi“. To je povedal odvetniku in njegovi sodelavki. Potem je prišla še anonimna prijava. Ta pogovor januarja ali februarja med obtoženim in Oražmom je slišal tudi en Albanec s priimkom Hamdi, ki je v priporu zaradi droge in je pripravljen potrditi te diskusije, vendar se ta gospod malo boji. Na vprašanje zakaj tako pomembnega podatka sam ni sporočil sodišču, je obtoženi pojasnil, da je vse povedal svojemu odvetniku in mu prepustil presojo, ker mu popolnoma zaupa. Ob tem je zagovornik obtoženca pripomnil, da mu je obtoženi to povedal že dosti prej, vendar se sam tega ni odločil posredovati naprej, ker je tehtal varnostni položaj obtoženca in tudi to ni bila nikakršna garancija za uspeh, dokler ni prišla prijava. Sodišče ugotavlja, da je obtoženi zaslišan na glavni obravnavi izpovedal drugače in sicer, da je ta pogovor z Oražmom tekel marca (plus minus pol meseca). Po predočenju njegovega zagovora iz preiskave je rekel, da saj je povedal, plus minus en mesec. Sodišče ugotavlja, da je obtoženi v preiskavi govoril o koncu januarja, začetku februarja, na glavni obravnavi o mesecu marcu in sicer najprej plus minus pol meseca, nato pa opozorjen na časovno nedoslednost povedal, da plus minus en mesec. Za razliko od preiskave je obtoženi na glavni obravnavi trdil, da je ta pogovor slišalo veliko ljudi, vendar pa je nato neprepričljivo zatrjeval, da so ti ljudje prestrašeni (ne pove zakaj in s strani koga) ter se med zaporniki lahko marsikaj zgodi (ponovno obtoženi ne pojasni kaj je to marsikaj). Če pa bo kdaj to kritičnega pomena, pa bo povedal, sta pa vsaj dva, ki to vesta. Sodišče ne ve kaj naj bi bilo bolj kritičnega pomena kot to, da je obtožencu ves čas postopka glede na očitek obtožbe grozilo od 15 do 30 let zapora, pa kljub temu niti v preiskavi niti na glavni obravnavi ni povedal imena in priimkov oseb, ki bi lahko potrdile pogovor med obtožencem in Oražmom kot ga je v svojem zagovoru navajal obtoženi. Za razliko od preiskave je obtoženi na glavni obravnavi tudi trdil, da na začetku o tej izjavi Oražma ni obvestil nikogar, potem, ko je v roke dobil izvedensko mnenje, pa je to v njem sprožilo alarm in je o tem povedal odvetniku. Sodišče že samo zgodbo obtoženca ocenjuje kot neverjetno, poleg tega pa je bila ta zgodba očitno plasirana s strani obrambe in novinarke Damijane Žist, ki je bila kot priča tudi zaslišana v tem postopku z namenom, da bi čim bolj razbremenila obtoženca. Zelo pomembno je časovno sosledje plasiranja te zgodbe, saj kaže, da je bila skreirana po tem, ko se je obramba seznanila s podatkom o vrsti orožja, ki je bila uporabljena pri umoru Jamnika. Dne 14.4.2015 se je namreč obramba seznanila z izvedenskim mnenjem izvedenca Sabliča (to izkazujejo vročilnice na list. št. 1468) iz katerega izhaja, da je pištola FEG, AP66 polavtomatska pištola madžarskega proizvajalca FEG in je kopija polavtomatske pištole nemškega proizvajalca Walther. Dne 24.4.2015 je novinarka Damijana Žist kriminalistom posredovala informacijo o Oražmovi prodaji pištole znamke Walther Robertu Bartolu za 700 EUR (U.Z. pripet k list. št. 1575) ter jih za podrobnejše informacije napotila na odvetnika Jožeta Hribernika. Navedeni uradni zaznamek Žistove je bil priložen k Poročilu v dopolnitev kazenske ovadbe z dne 6.5.2015, tožilstvo pa je tako Poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe skupaj z uradnim zaznamkom Žistove poslalo na sodišče skupaj z dopisom z dne 6.5.2015 (list. št. 1575) in v njem predlagalo, da sodišče Poročilo posreduje obtoženčevemu zagovorniku, da odgovori na navedbe Damijane Žist, da se je potrebno glede podrobnejših informacij obrniti na obtoženčevega zagovornika. Sodišče je dejansko z dopisom odvetnika Hribernika pozvalo, da se do tega opredeli (list. št. 1577), zagovornik Hribernik je dopis prejel dne 8.5.2015, vendar je istega dne, torej 8.5.2015 podal le obširne pripombe na dopolnitev izvedenskega mnenja (list. št. 1584). Tožilstvo je nato dne 11.5.2015 glede na vsebino uradnega zaznamka Damijane Žist samo predlagalo zaslišanje Mateja Oražma in Roberta Bartola, istega dne 11.5.2015 pa je tudi zagovornik odgovoril na dopis sodišča in potrdil, da je tudi sam prejel isto informacijo kot Žistova, posredoval pa mu jo je obtoženi, obenem pa je predlagal, da se zato obtoženca ustrezno zavaruje. Sodišče je nato v preiskavi ponovno zaslišalo obtoženca ter priči Bartol in Oražem. Ob tem je iz vročilnic na list. št. 1595 razvidno, da sta tako obtoženi kot Oražem vabilo na zaslišanje prejela dne 14.5.2015. Tako je tudi izpodbit zagovor obtoženca iz preiskave, da je najprej sam dobil obvestilo v pripor, da je vabljen na zaslišanje, naslednji dan pa je bil za pošto klican Oražem. Prav tako je neverodostojno navajanje obtoženca v preiskavi, da je bil Oražem v ponedeljek, ko se je vrnil s svojega zaslišanja, popolnoma drugačen, saj je iz podatkov v spisu razvidno, da sta bila obtoženi in Oražem v preiskavi zaslišana istega dne in sicer v četrtek 21.5.2015, najprej obtoženi in nato Oražem. Tako priča Oražem kot priča Bartol sta v zaslišanju v preiskavi in na glavni obravnavi zanikala, da se med seboj poznata, prav tako sta izrecno zanikala, da naj bi Oražem Bartolu prodal Waltherja za 700 EUR. Sodišče njunima izpovedbama v zvezi s tem sledi, saj je kot rečeno obtoženčeva zgodba neverjetna, poleg tega je tudi neverjetno, da zagovornik obtoženca ne bi že takoj ob razkritju obtoženčeve zgodbe reagiral in to posredoval policiji, tožilstvu ali sodišču, sam pa navsezadnje ni reagiral niti kasneje, ko je bila že znana vsebina izvedenskega mnenja (tudi glede uporabljenega tipa pištole). Razlog, da sodišče ne sledi zagovoru obtoženca je tudi ta, da je priča Oražem zaslišan na glavni obravnavi še povedal, da ga je obtoženi konec zime, spomladi 2015 prosil, da bi na sodišču govoril, da naj bi Bartolu prodal pištolo, da če mu bo pomagal, da mu bodo pri njegovem primeru lahko znižali kazen, da bo lepo nagrajen. Ko je sam prejel vabilo, sprva sploh ni vedel zakaj gre, sam je obtoženca spraševal, pa mu ni hotel nič povedati, da sam nič ne ve in da čaka odvetnika, da bo odvetnik povedal in da je bila neka anonimna prijava. Pravi razlog pa je sam izvedel šele na sodišču. Sodišče verjame izpovedbi priče Oražem tudi iz razloga, ker je sam obtoženi zaslišan v preiskavi povedal, da je imel z Oražmom po nasvetu zagovornika na sprehodu daljši razgovor. Sodišče ne najde pravega razloga, da bi moral imeti obtoženi z Oražmom daljši pogovor pred njegovim zaslišanjem, če bi bil zagovor obtoženca o spontanem razgovoru z Oražmom o prodaji pištole Walther Bartolu resničen. Zato sodišče verjame Oražmu, da mu je obtoženi obljubljal nagrado, če priča v njegovo korist. Sodišče pa tudi ne more mimo dejstva, da obtoženi Novič ob Oražmovem zaslišanju na glavni obravnavi dne 18.11.2015 na njegovo izpovedbo ni imel niti ene pripombe (sicer se je obtoženi pravice do dajanja pripomb in vprašanj pričam redno in obsežno posluževal), šele na naslednji glavni obravnavi dne 25.11.2015, ko Oražem ni bil navzoč, je po zaslišanju Damijane Žist podal pripombo in zavrnil navedbe Oražma o nagovarjanju k pričanju in obljubljanju nagrade, ponovno pa je tudi neprepričljivo povedal, da je Oražem izjavil, da je prodal pištolo Bartolu v družbi enih štirih, petih in dva od teh sta pod nekimi pogoji pripravljena (obtoženi ob tem ni pojasnil kakšni naj bi ti pogoji bili), ampak če bi bilo res, potrditi to njegovo izjavo. V zvezi s tem je bila na glavni obravnavi zaslišana tudi priča Damijana Žist. Povedala je, da je pri svojem delu prišla do informacije, da naj bi Oražem prodal pištolo Bartolu in da naj bi šlo za pištolo istega tipa s katero naj bi bil umorjen gospod Jamnik. To informacijo je potem povedala odvetniku Hriberniku, ker zastopa obtoženca in se že toliko let poznajo, že 20 let sodelujejo, zadevo pa je potem povedala tudi policiji. Ko je to povedala Hriberniku, ji je rekel, da je tudi sam že nekaj časa razpolagal s to informacijo, že najmanj nekaj tednov, vendar tega ni posredoval naprej, ker tožilstvo ta informacija tako in tako ne zanima, da je njim cilj, da se obtoženca obsodi, se pa ne spomni, da bi ji Hribernik rekel, da informacije ne da naprej, ker ga skrbi za varnost obtoženca v priporu. Najprej je to informacijo povedala odvetniku Hriberniku ravno zaradi tega, ker je on odvetnik obtoženca in zaradi tega ker že najmanj 20 let izredno korektno sodelujejo. Po tem pa se je obrnila še na policijo, ker je čutila državljansko dolžnost. Po predočenju vsebine uradnega zaznamka iz katerega izhaja, da je sama predlagala policistom, da se glede podrobnejših informacij skušajo obrniti na obtoženčevega odvetnika, je priča dopustila možnost, da je res to povedala. Vir, ki ji je posredoval to informacijo, ji ni povedal v zvezi s to zadevo ničesar dragega, sta se pa pogovarjala marsikaj s področja kriminalitete, ne spomni pa se kako je bilo, da ji je vir o tem začel govoriti. Po tem se z virom o tej konkretni zadevi nista več pogovarjala. Po predočenju vsebine uradnega zaznamka, da jo je policija ponovno kontaktirala 4.5.2015 in da je takrat povedala, da je govorila z virom, vendar slednji nima podrobnejših informacij, je povedala, da je verjetno bilo tako in je to morda že pozabila. Drži tudi navedba v uradnem zaznamku, da ta vir ni pripravljen na pogovor s policisti, ker je v preteklosti že imel težave in sicer da ima slabe izkušnje, ker je bil v neki drugi zadevi vabljen kot priča in se ne želi izpostavljati. Sama je v zvezi s pridobljeno informacijo o tem vprašala določene vire, vendar se ji več kot to ni potrdilo, je pa to isto informacijo kasneje dobila oz. je pricurljala iz ljubljanskega pripora. Ne spomni se, če je policistom rekla, da je slišala, da naj bi bil v celotni verigi udeleženih v umor Janka Jamnika Bartol najšibkejši člen. Sodišče izpovedbi Žistove glede vira, ki naj bi ji posredoval to informacijo, ne sledi. Očitno je namreč, da se Žistova in odvetnik Hribernik dobro poznata, sama je namreč povedala, da že najmanj 20 let zelo dobro sodelujeta. Že zgoraj je bil pojasnjen časovni aspekt te zgodbe, ki tudi kaže na to, da sta Žistova in Hribernik zgodbo pripravila šele po tem, ko je bila znana vsebina izvedenskega mnenja izvedenca Sabliča o uporabljenem tipu pištole. Ni najti logičnega pojasnila, da je Žistova najprej pridobljeno informacijo posredovala odvetniku in ne policiji (saj je še sama poudarjala svojo državljansko dolžnost), prav tako ni logično, da odvetnik ni sam po prejemu informacije s strani Žistove obvestil vsaj sodišče in sam v zvezi s tem predlagal izvedbo dokazov. Navedbe Žistove, da odvetnik ni sam posredoval te informacije naprej iz razloga, ker tožilstvo ta informacija tako in tako ne zanima (kar je tudi v nasprotju z dejstvom, da je bilo tožilstvo tisto, ki je predlagalo zaslišanje Oražma in Bartola v zvezi s tem), pa so tudi v nasprotju s pojasnjevanjem obtoženčevega zagovornika, da informacija ni bila posredovana naprej zaradi varnostnega položaja obtoženca v priporu (pa čeprav iz niti enega dokaza v spisu ne izhaja, da bi imel obtoženi kakršnekoli varnostne težave v priporu), obtoženi pa niti enkrat ni omenjal nobene varnostne situacije temveč je povedal, da je vse prepustil v presojo svojemu odvetniku, ki mu popolnoma zaupa in je s tem opravil svojo dolžnost. Priča Žistova pa je bila tudi sicer neprepričljiva v svoji izpovedbi, ko se pravzaprav v zvezi s tem pogovorom ni spominjala ničesar konkretnega (razen da je Oražem prodal Waltherja Bartolu), ni se spomnila kako je sploh prišlo do tega, da ji je vir o tem začel govoriti, trdila je, da se z virom po tem o tej zadevi nista več pogovarjala, po predočenju uradnega zaznamka pa je rekla, da je verjetno to že pozabila in je skušala še kaj izvedeti od vira. Da sta bila priča in odvetnik dogovorjena, pa navsezadnje izhaja tudi iz izpovedbe Žistove, da je pri svojem delu prišla do informacije, da naj bi Oražem prodal pištolo Bartolu in da naj bi šlo za pištolo istega tipa s katero naj bi bil umorjen Jamnik. Ta informacija namreč v fazi preiskave razen strankam v kazenskem postopku novinarki ni mogla biti znana sama od sebe. Glede na vse navedeno sodišče ne verjame izpovedbi Žistove in zagovoru obtoženca, daje Oražem prodal pištolo Walther Bartolu za 700 EUR, temveč sledi izpovedbama Bartola in Oražma, da se med seboj ne poznata in med njima ni prišlo do prodaje orožja, prav tako pa sodišče verjame Oražmu, da ga je obtoženi nagovarjal k pričanju, ki bi obtoženca lahko razbremenilo in mu zato obljubljal določene ugodnosti. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 26/63

98. Obtoženi je spreminjal svoj zagovor tudi glede tega kdaj je prvič izvedel, da je bil ustreljen direktor KI. Zaslišan v preiskavi je potrdil navedbe iz policije, daje bila ob 21:30 uri najava večernih poročil na POP TV, kjer je bila najavljena novica o streljanju na Viču brez ostalih podatkov. Po 22 uri se je vrnila hči, vprašal jo je, če je slišala, da so streljali na Viču, a o tem ni vedela ničesar. Zatem je na računalniku preko spleta spremljal novice in ugotovil, da je šlo za streljanje na domnevno direktorja KI. Okrog 23:30 ure se je domov vrnila žena vsa prestrašena in ga je vprašala, če je slišal, da so ustrelili Jamnika, pa ji je povedal, da je o tem bral na spletu. Zatem ni mogel zaspati dlje časa. Na glavni obravnavi je povedal, da je ob pol desetih na POP TV bila novica, da so nekoga, ki je menda direktor KI, poskušali umoriti in da se je to zgodilo pri restavraciji Via Bona. Seveda ga je zanimalo, saj je bil sam član KI 30 let in je zaradi tega kasneje spremljal informacije. Ob desetih je prišla hči in ni vedela ničesar o streljanju. Sam je odšel v svojo sobo in pričel s kontrolo dogodkov na internetu po vseh možnih informacijskih virih. Ob pol dvanajstih je domov prišla žena, vidno pretresena in ga je najprej vprašala, če je bil doma, vprašala ga je še, če ve, kaj se je zgodilo in ji je odgovoril, da ve, da je slišal na TV-ju. Povedala je še par stvari, kako je potekalo zaslišanje, potem je odšla v svojo sobo, sam je ostal v svoji sobi in nekako se je ta dan končal. Sodišče je z vpogledom v CD (priloga C23) ugotovilo, da je bila ob 21:25 uri dejansko najava na POP TV o streljanju na Viču, vendar takrat še ni bilo rečeno niti kdo naj bi bil ustreljen (zgolj da naj bi nekoga ustrelili v glavo) niti kje točno je prišlo do streljanja (so pa bile na posnetku fotografije lokala Via Bona, vendar ni bilo povedano, da gre za ta lokal temveč zgolj da gre za fotografije iz prizorišča). Glede na navedeno drži zagovor obtoženca iz preiskave in ne zagovor iz glavne obravnave. Tako obtoženi zgolj s spremljanjem novic na POP TV ob 21:25 uri še ni mogel biti seznanjen s tem, da je bil ustreljen prav Janko Jamnik. Je pa iz podatkov o pregledu njegovega računalnika razvidno, daje obtoženi prvič vpogledal na članek povezan s streljanjem na direktorja KI ob 22:17 uri na spletni strani časopisa Delo, nato si je do 22:35 ure ogledal več spletnih vsebin v različnih časopisih, večkrat je dostopal le do glavne strani časopisa (Demokracija, Primorske Novice, Reporter, Požareport), nato si je še enkrat ob 22:39 uri v Delu vpogledal isti članek. Ob 22:58 uri je računalnik izklopil in ga nazaj prižgal že čez eno minuto. Ob 23:07 uri si je na spletni strani od Siola vpogledal članek v zvezi s streljanjem na direktorja KI, od 23:22 ure do 00:02 ure si je kontinuirano vpogledoval članke povezane s streljanjem na direktorja KI na različnih spletnih straneh. Sodišče tudi na podlagi teh intenzivnih in kontinuiranih vpogledov v spletne strani v zvezi s streljanjem na direktorja KI ugotavlja, da je obtoženi očitno spremljal novice v zvezi s tem, predvsem ga je očitno zanimalo ali je oškodovanec umrl oz. ali ima policija že kakšne informacije v zvezi s storilcem, saj sicer ni najti nekega logičnega pojasnila, da je obtoženi tolikokrat vpogledoval v različne spletne strani in iskal informacije v zvezi s streljanjem na oškodovanca, še zlasti ne po prihodu svoje žene (obtoženi pravi da je bilo to ob pol dvanajstih, Marjana Novič pa pravi, da je bilo to okrog enajstih), ko tako iz njegovega zagovora kot iz izpovedbe njegove žene izhaja, da se je vrnila domov in ga tudi vprašala, če že ve, da je bil ustreljen Janko Jamnik, obtoženi pa je celo odgovoril, da to ve in da je dobil kar je iskal ter da se ga to ne tiče, prav tako pa mu je žena na kratko razložila kako je potekalo zaslišanje na kraju samem. Obtoženi je bil tako iz prve roke, torej s strani žene, ki je bila v Via Boni, obveščen o dogajanju, pa je kljub temu še po prihodu žene intenzivno iskal novice na to temo. Iz izpovedbe Marjane Novic v preiskavi izhaja, da ji je obtoženi po njenem prihodu domov in vprašanju če ve kaj se je zgodilo, rekel nekaj v smislu, da je to iskal (torej Jamnik) in pripomnil, da se to njega ne tiče, čemur sodišče sledi. Vendar pa očitno obtožencev odgovor, da se to njega ne tiče, ne drži glede na njegove številne vpoglede v članke o streljanju. Sodišče pa pojasnjevanjem obtoženca, da če je rekel ženi, da je dobil kar je iskal, je to rekel na podlagi tega kar se dogaja na inštitutu, da se je oškodovanec začel čudno obnašati, arogantno, da so ga zanimale druge stvari, prav tako ne sledi, saj je očitno imel obtoženi lastne zamere do oškodovanca, svoj zagovor na glavni obravnavi pa je ponovno prilagodil izpovedbam zaslišanih prič v preiskavi, saj v preiskavi sam o arogantnem, čudnem obnašanju oškodovanca ter zanimanju za druge stvari namreč nikoli ni govoril. 99. Sodišče je že zgoraj pojasnilo, da je obtoženi v zvezi s prejetimi SMS-ji s strani Bartola svoj zagovor spreminjal, saj se na policiji šest dni po dogodku ni spominjal nobenih SMS-jev z nenavadno vsebino (niti, da jih je sam prejel, niti, da jih je sam pošiljal), v preiskavi osem dni po dogodku je povedal, daje dobil dva SMS-ja, na prvega je odgovoril, na drugega pa ne. Šele na glavni obravnavi je obtoženi pričel natančno obrazlagati vsebino prejetih in poslanih SMS-jev. Na podlagi pregleda telefonskega prometa obtoženca ter pregleda telefonskega prometa Bartola je razvidno, da je obtoženi kritičnega večera od Bartola prejel dva SMS-ja na katera je obtoženi tudi obakrat odgovoril (to natančneje izhaja iz točke 71 obrazložitve). Obramba je tekom postopka skušala prikazati, da poslani SMS-ji Bartola kritičnega večera niso bili naključje, temveč načrtno ravnanje Bartola, ki naj bi obtoženca s poslanimi SMS-ji obremenil. Sodišče pa takšnemu razlogovanju obrambe ne sledi. Iz pregleda izpisa telefonskega prometa za telefonsko številko Bartola 040 262 243 (list, št. 1114-1115, 1118) je namreč razvidno, daje Robert Bartol kritičnega večera 16.12.2014 med 18:41 in 18:42 uro poslal 17 SMS-jev v razmiku 1 sekunde na 17 telefonskih številk. Vse telefonske številke so imele prvih šest številk enakih (041 533) zadnje tri številke pa so se spreminjale, med njimi je bila tudi št. 041 533 291, ki je telefonska številka obtoženca. Priča Robert Bartol je v preiskavi povedal, da je tistega dne naključno vtipkal številko in poslal SMS in sicer različnim ljudem. Povedal je, da takšne SMS-je večkrat pošilja „za hec, za hobi“, tudi prijateljem, na mesec pošlje precej SMS-jev, ker ima paket neomejeno SMS-jev. Drži, da je policistom rekel, da je želel poslati SMS svojemu prijatelju Francu Lovšinu, katerega številko sicer ima v imeniku shranjeno pod Frenk tenis (pozna ga že 10 let in se družita vsaj enkrat tedensko), vendar je številko odtipkal na pamet, številko je čisto sfalil in potem njemu SMS-ja ni poslal, ga je pa poslal drugim, enim desetim, osmim ali devetim. Po predočenju je povedal, da je možno, da je SMS poslal sedemnajstim, nobenega od teh ni poznal. Novič mu je odgovoril, ne ve, če mu je odgovoril še kdo drug, bi moral pogledati v telefon. Da je SMS poslal Noviču, so mu povedali na NPU-ju, sam sploh ne ve kdo je ta človek. Dne 16.12.2014 je bil čez dan misli da v Ljubljani na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer je študiral, do treh ali štirih, potem je odšel domov, zvečer je bil sigurno doma, občasno pa ob torkih hodi na badminton v Kočevje, ne ve če je bil na badmintonu tudi tisti torek. V Ljubljani ga zagotovo ni bilo. V preiskavi je priča tudi naknadno odšla po telefon in ga pred sodnikom, tožilko in zagovornikom vpogledal ter povedal, da je SMS poslal 17-im prejemnikom različnih številk. Dobil je odgovor „mi je kura pobegnila, kaj sedaj“ s številke 041 533 291 in je iz vljudnosti odgovoril „kdo pa je tam, Robi tle“ in njegov odgovor je bil ,ja jst sm kenede“. Sam ne ve kaj pomeni „kenede“ ali je to ime ali vzdevek ali karkoli. Ne ve če mu je kdo odgovoril. Tudi 11.12. je poslal tak SMS na naključno cifro 040, pa je nazaj dobil odgovor „zmenjeno pa krompir zraven“, sam pa je poslal nazaj „pire ali pečen“ in je bilo konec. To telefonsko številko ima že od leta 2001, gre za naročniško številko pri Si.mobilu, telefon uporablja samo on. Pojasnil je tudi, da je Sodražica (gre za bazno postajo na kateri je bil Bartol ob pošiljanju prvega SMS-ja) od njegovega prebivališča Grič oddaljena 6 ali 7 km. Tudi zaslišan na glavni obravnavi je Bartol v bistvenem izpovedal enako ter vztrajal pri tem, da je kritičnega dne poslal SMS na 17 naključnih telefonskih številk, ki jih je sam ročno odtipkal, vsebina SMS-ja pa ni nič pomenila, ne ve zakaj je poslal tak SMS. Pošlje približno 5000 SMS-jev na mesec, ker ima paket, ki omogoča neskončno klicev in neskončno SMS-jev, tudi že prej je pošiljal take SMS-je, tudi z isto vsebino. Pred obravnavanim dogodkom ni nikoli slišal za Milka Noviča. Priča je tudi povedal, da se ne spomni točno kje je bil tistega dne in kaj je počel, se pa da preveriti njegova lokacija po baznih postajah. Poudaril je, da že dne 22.12., ko je bil na Nacionalnem preiskovalnem uradu, ni točno vedel, kje je bil. Sodišče sledi izpovedbi Bartola, da je kritičnega večera za hec poslal SMS z vsebino „Ob 19 dajte piščanca v pečico. Ob 20ih da bo večerja.“ naključno izbranim osebam. Priča je namreč o okoliščinah pošiljanja SMS-jev izpovedoval ves čas enako, samo dejstvo, da se ni natančno spominjal niti v preiskavi niti na glavni obravnavi kaj točno je počel kritičnega večera, pa ne vnaša nikakršnih dvomov v njegovo izpovedbo, saj je povsem življenjsko, da se ljudje za nazaj, še zlasti po poteku določenega časa ne spominjajo za vsak dan posebej kaj so počeli in kje so se nahajali ob točno določeni uri, še zlasti če ne gre za neke izredne ali nenavadne dogodke. Prav tako v izpovedbo priče ne vnaša dvomov dejstvo, da je imel SMS-je, ki mu jih je poslal obtoženi, še ob zaslišanju v preiskavi ter na glavni obravnavi shranjene v telefonu, saj je sam povedal, da je bil ravno v zvezi s temi SMS-ji klican na NPU, kasneje pa tudi zaslišan na sodišču. Sodišče izpovedbi Bartola sledi tudi zato, ker je bilo ugotovljeno, daje v roku 1 minute SMS z enako vsebino poslal na 17 različnih telefonskih številk, vse so se začele z enakimi šestimi številkami, le zadnje tri številke so bile drugačne. Iz vklopa baznih postaj (ob prvem SMS-ju bazna postaja Sodražica in ob zadnjih treh SMS-jih bazna postaja Ribnica) je tudi verjeti priči, da se kritičnega večera ni nahajal v Ljubljani, temveč doma ali v bližini doma. Priča namreč stanuje na Griču, ki je po splošno dostopnih podatkih (google maps) oddaljen 2,5 km iz Ribnice in 7,1 km iz Sodražice. Tako ni mogoče slediti navedbam obrambe, da je Bartol vmešan v umor Janka Jamnika, saj se je nahajal daleč od Ljubljane in sicer ob prvem poslanem SMS-ju ob 18:42 uri na bazni postaji Sodražica, ob zadnjih treh SMS-jih (19:49, 20:06 in 20:10) pa na bazni postaji Ribnica. Sodišče sledi navedbam Bartola, da je SMS-je z nenavadno vsebino pošiljal za hec, naključnim osebam tudi iz razloga, ker je bilo očitno, da je bil Bartol nad odgovorom obtoženca „Mi je kura pobegnila. Kaj sedaj?“ presenečen, predvsem pa ni vedel, kdo mu je odgovoril, saj je odgovoril z „??Kdo pa je tam :-) Robi tle.“. Bartol se je tako njemu neznanemu pošiljatelju predstavil s svojim imenom, obtoženi pa mu je v slengu odgovoril „JA jst sm kenede“. Sodišče sledi navedbam Bartola, da rad naključno pošilja SMS-je z nenavadno vsebino in mu je to hobi (pa čeprav nenavaden) tudi iz razloga, ker je priča zaslišan v preiskavi pred sodnikom, tožilko in odvetnikom vpogledal v svoj telefon in povedal, daje tudi 11.12. poslal enak SMS ter je od nekoga (torej je šlo ponovno za naključno pošiljanje) dobil odgovor “zmenjeno pa krompir zraven“, sam pa mu je odgovoril „pire ali pečen“. Tudi iz pridobljenih podatkov o telefonskem prometu Bartola (list. št. 1118) je razvidno, da je bil priča dejansko pogost uporabnik telefona, saj je imel v obdobju od 17.10.2014 do 14.1.2015 kar 36.354 zapisov (torej v povprečju 12.118 zapisov na mesec). Se je pa ponovno ob izpovedbi Bartola za neverodostojnega izkazalo navajanje obtoženca (str. 34 in 35 prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 18.11.2015), da mu je Bartol poleg že omenjenih dveh SMS-jev poslal še enega, na katerega obtoženi ni odgovoril, ker je imel vsega poln kufer. Sodišče temu delu zagovora ne sledi, saj je izpodbit tako z izpiski telefonskega prometa iz obtoženčevega telefona kot izpiski telefonskega prometa Bartolovega telefona. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 27/63

100. Glede bazne postaje AVARN03, na katero je bil obtožencev telefon priklopljen kritičnega večera ob 20:06 uri, ko je obtoženec prejel drugi SMS od Bartola, sodišče ugotavlja, da je iz pregleda obtoženčevega telefonskega prometa razvidno, da je bil obtoženi v obdobju od 1.9.2014 do 21.12.2014 (torej v obdobju slabih štirih mesecev) na to bazno postajo priklopljen samo enkrat in to kritičnega večera. Najpogostejša bazna postaja preko katere je komuniciral obtoženi v navedenem obdobju je bila BP ARHOVI (aktivna 228 krat) in na to bazno postajo je bil priklopljen tudi kritičnega večera ob 18:42 uri (prvi SMS Bartola), ob 19:49 uri (odgovor obtoženca na Bartolov SMS) ter ob 20:10 uri (drugi odgovor obtoženca na Bartolov SMS). Druga najpogostejša bazna postaja preko katere je komuniciral obtoženi v navedenem obdobju je bila pa ATRNCEG LJ (aktivna 43 krat). Na bazni postaji AVARNOl se je obtoženi nahajal pred kritičnim časom dne 24.11.2014, 30.10.2014 in 10.11.2014. Iz odgovora Telekoma (ki ga je pripravljala Služba za varnost) je razvidno, da naslov obtoženčevega prebivališča Žaucerjeva 12 pokrivajo celice baznih postaj: AZUR3, AVRHOV1, AZITOT3, AKONEX2, AVICTK2, AROZNA3, ATVSL04, AVILA5, ANAMA5, AZURC (list. št. 724), poleg odgovora pa so poslali še zemljevide pokritosti za te celice (list. št. 725-734). Iz navedenega odgovora Telekoma torej ne izhaja, da obtoženčevo prebivališče pokriva tudi bazna postaja AVARN03 (za to celico se zemljevid pokritosti nahaja na list. št. 739). Na glavni obravnavi je sodišče kot pričo zaslišalo tudi Tomaža Muleca (gre za predstavnika Telekoma iz Službe za dostopkovna omrežja in vodi oddelek, ki se ukvarja z radijskim in mobilnim omrežjem), ki je pojasnil, da ima Telekom vse tri mobilne sisteme in sicer GSM, UMTS in LTE ter da ima ena bazna postaja več celic, zato se ene lokacije ponavljajo. Povedal je, daje na naslovu Žaucerjeva 12 v signalu več baznih postaj. In sicer bazne postaje, ki delujejo na GSM sistemu, so iz lokacij Vrhovci (Viška cesta 41), Dolgi most (Cesta v Gorice 1), Konex (Cesta na Brdo 109), Nama, Proga (ob železniški progi med Ljubljano in Brezovico), Varnost (Koprska 94), Žito (Tržaška cesta 90) in Azur (Slatnarjeva ulica 2). Na UMTS sistemu so lokacije Vrhovci (Viška cesta 41), Varnost (Koprska 94), Žito (Tržaška cesta 90), Azur (Slatnarjeva ulica), Vič (Trg mladinskih delovnih brigad), Jelša (izvoz iz avtoceste v Trnovem) in Škofljica. Na LTE sistemu pa so prisotni signali iz lokacije Vrhovci (Viška cesta 41), Žito (Tržaška cesta 90), Rakovnik (Dolenjska cesta 11), Trnovo (Kolezijska ulica 1), Nama, Azur (Slatnarjeva ulica 2), Cankarjev dom, Rakova Jelša (izvoz iz avtoceste proti Trnovem) in Proga (ob železnici med Lj proti Brezovici). Tudi naslov Tbilisijska 59 je pokrit z vsemi tremi sistemi in sicer na GSM sistemu so lokacije Spar (Jamova 5), Žito (Tržaška 90), Varnost (Koprska 94), Azur (Slatnarjeva 2), Jožef Štefan (Jamova 39), Vič Telekom (Tržaška 66), Vrhovci (Viška 41) in Dolgi most (Cesta v Gorice 1). Na UMTS sistemu so lokacije Spar (Jamova 105), Žito (Tržaška 90), Varnost (Koprska 94) in Inštitut Jožef Štefan (Jasmova 39). Na LTE sistemu so lokacije Žito (Tržaška 90), Vrhovci (Viška 41), Inštitut Jožef Štefan (Jamova 39), Žito (Tržaška 90), Rakova Jelša (Izvoz iz avtoceste za Trnovo) in Proga (ob železnici Lj-Brezovica). Priča je še pojasnil, da sta bazni postaji VRHOVCU in AVARN03 prisotne na isti lokaciji. Prav tako je povedal, da je možno, da se nekdo, ki se nahaja na Žaucerjevi 12, priklopi na bazno postajo Varnost, je pa priča ob tem poudaril, da ima te podatke iz meritev po cesti, v stavbah pa so radijske razmere drugačne in meritve oz. simulacije znotraj stavb nima. Ko je bil priči predočen odgovor Telekoma v zvezi s pokritostjo celic baznih postaj, je priča povedal, da to težko komentira, ker tega odgovora ni pripravljal sam. Sam je tudi govoril o lokacijah, ki imajo različne smeri. Azur je neko njihovo osnovno ime, številka ali črka zadaj pa pomeni oznako smeri, začne se s severom in potem v smeri urinega kazalca (npr. št. 1 ali A, nato sledi št. 2 ali B). Vsaka bazna postaja ima 3 ali več celic. Po predočenju list. št. 725 in 731 je priča povedal, da gre za celico Vrhovcil, GSM sistem, na sliki je z zeleno barvo simulirano najboljše pokrivanje te celice, z modro je označena celica, je pa na istem področju lahko prisoten tudi segment drugih celic. S puščico je označena lokacija in smer sevanja glavnega snopa antene. Lokacija ima več smeri okoli sebe, se pravi tista smer, ki je obrnjena proti severu, je na severni strani zelo verjetno, da se bo terminal priklopil na to celico, ki kaže tja. Če je terminal na drugi strani pa druga celica seva na jug, je to manj verjetno. Povedal je da gre na list. št. 726-730, 732-734 za celice, ne more pa iz zemljevida razbrati katere točno so. Poudaril je tudi, da je na slikah, ki so v spisu, prikazano simulirano pokrivanje, sam pa je podatke bral iz meritev. Pri list. št. 740 (celica AVARN03) je povedal, da gre za lokacijo, ki je postavljena na stavbi od Varnosti in njeno najboljše simulirano pokrivanje. Simulacije niso najbolj eksaktne, možno je tudi, da je zelena površina prikazana na slikah manjša ali pa večja. Priča je še povedal, da je normalno, da telefoni bodisi med delovanjem ali pa tudi kadar ne delujejo, prehajajo v omrežje med eno bazno postajo oz. med eno celico in med drugo. Po predočenju druge slike na list. št. 322, iz katerih so razvidne lokacije baznih postaj, je priča povedal, da je možno, da se na naslovu Žaucerjeva 12 priklopi bazna postaja Varnost Vič, čeprav sta med bazno postajo Gasilski dom Vič (torej po pričinem poimenovanju Vrhovci) in bazno postajo Varnost Vič še dve bazni postaji in sicer Žito in Interspar, to pa iz razloga, ker je teren na Žaucerjevi malo dvignjen. Sodišče na tem mestu pripominja, da je bilo priči napačno predočeno, da je na list. št. 322 napaka. Ob pregledu telefonskega prometa obtoženca je namreč razvidno, da je bil obtoženi dejansko na bazno postajo AVARN03 priklopljen v roku slabih štirih mesecev samo enkrat in to kritičnega večera, medtem ko je bil na bazno postajo AVARNOl priklopljen trikrat (24.11.2014, 30.10.2014, 10.11.2014). Ne glede na to sodišče ugotavlja, da ta napaka ni mogla vplivati na samo izpovedovanje priče, saj je le-ta svoje podatke o možnosti priklopa na določene bazne postaje črpal iz meritev. Priča je še pojasnil, da je Slovenija razdeljena na več manjših področij in znotraj tega področja se telefon, ki nima povezave, lahko giblje prosto in sistem ne ve kje je. Šele ko vzpostavi povezavo, se ve preko katere bazne postaje jo je vzpostavil. Priča je tudi povedal, da bi se z meritvami v stanovanju na Žaucerjevi 12 lahko ugotovilo kateri signali od katerih baznih postaj so tam prisotni danes, če pa se bo danes terminal priklopil na določeno bazno postajo ali ne pa ni mogoče reči, saj je to stvar mikrolokacije (npr. ali je okno odprto ali zaprto) in trenutnih radijskih razmer tam. < nazaj    naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 28/63

101. Sodišče v celoti sledi izpovedbi priče Tomaža Muleca, saj je glede na vrsto dela, ki ga opravlja na Telekomu, lahko nedvomno podal verodostojne odgovore v zvezi z delovanjem baznih postaj na področju obtoženčevega prebivališča ter Via Bone. Priča je tudi prepričljivo pojasnil, zakaj lahko prihaja do razlik med podanim odgovorom Telekoma v pisni obliki, iz katerega izhaja, da bazna postaja AVARN03 ne pokriva območja obtoženčevega prebivališča ter njegovimi pojasnili v zvezi s pokrivanjem baznih postaj na obeh obravnavanih naslovih. V pisnem odgovoru Telekoma ter poslanih grafičnih prikazih so namreč prikazane lokacije in njihovo najboljše simulirano pokrivanje. Sam pa razpolaga s podatki, ki temeljijo na meritvah. Vendar pa sodišče kljub temu, da je priča Mulec na podlagi opravljenih meritev dopustil možnost, da bi se obtožencev telefon priklopil na bazno postajo AVARN03 tudi če bi se obtoženi nahajal doma, zaključuje, da se kritičnega večera obtoženi, ko je prejel Bartolov drugi SMS, ni nahajal doma. Pomembno je namreč dejstvo, da je Mulec poudaril, da sam razpolaga le s podatki meritev na cesti, niso pa bile meritve opravljene v stanovanjih. Nadalje je najpomembnejši podatek ta, da je bil obtoženi na bazno postajo AVARN03 v slabih štirih mesecih priklopljen zgolj in edino kritičnega večera 16.12.2014 ob 20:06 uri. Na bazno postajo AVARNOl je bil priklopljen dne 30.10.2014, 10.11.2014 in 24.11.2014, na bazno postajo AVARN02 je bil priklopljen 10.10.2014, 22.10.2014, 7.11.2014 in 19.11.2014, na bazno postajo AVARNOB pa je bil priklopljen 16.9.2014 in 25.9.2014. Obtoženi je v svoji izjavi na policiji dne 22.12.2014 povedal, da na območju Via Bone ni bil nikoli in se je le peljal mimo v Merkur ali Sokol, nazadnje je bilo to 8 dni nazaj. Prav tako je obtoženi povedal, da je v trgovini Interspar na Viču vsaj enkrat tedensko, kamor hodi v restavracijo. Pregled obtoženčevega telefona pokaže, da je bil obtoženi priklopljen na bazno postajo Interspar Vič v obravnavanem obdobju 14-krat in sicer gre za bazne postaje ASPAR1 (skupaj petkrat - 7.10.2014, 10.11.2014 (trikrat), 18.11.2014), ASPAR2 (skupaj štirikrat - 7.10.2014, 13.10.2014 (dvakrat), 10.11.2014), ASPARC (skupaj trikrat - 11.9.2014 (dvakrat) in 24.9.2014) in ASPAR3 (dvakrat dne 10.11.2014). Glede na navedeno je torej mogoče zaključiti, da se je obtoženi v obdobju slabih štirih mesecev res nahajal tudi na lokacijah kot so Interspar Vič, Merkur, Sokol, vse te lokacije pa so v neposredni bližini kraja kaznivega dejanja (vsekakor so dosti bližje lokaciji Via Bona kot lokaciji Žaucerjeva 12), pa se kljub temu nikoli ni priklopil na bazno postajo AVARN03, razen kritičnega večera. Glede na podatke iz obtoženčevega telefona je tudi očitno, da bazna postaja AVRHOV1 najbolje pokriva naslov obtoženčevega prebivališča, saj je bila v obdobju slabih štirih mesecev aktivna največkrat in sicer kar 228-krat. Ob tem podatku pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da obtoženi za čas ob 20:06 uri, ko je bil njegov telefon priklopljen na bazno postajo AVARN03, nima alibija, da je bil njegov prvotni zagovor, da je bil v kritičnem času doma za računalnikom, izpodbit ter da je obtoženi le par dni po umoru Jamnika čistil kolo, iz videoposnetkov pa je mogoče nedvomno sklepati, da je oškodovanca umoril prav kolesar, torej obtoženi, ki se je neposredno po umoru hitro odpeljal s kraja kaznivega dejanja. Da obtoženi ni bil doma sodišče sklepa tudi na podlagi dejstva, da se ob 19:36 uri ni javil na klic Roka Grecsa. Upoštevaje vse navedeno sodišče zaključuje, da ni mogoče slediti zagovoru obtoženca, da se je kritičnega večera ves čas nahajal doma, med drugim pa tudi ravno okoliščina priklopa na bazno postajo AVARN03 ob 20:06 uri omogoča zaključek, da se je obtoženi nahajal na območju kraja kaznivega dejanja. Takega zaključka sodišča pa ne more izpodbiti dejstvo, da je bil ob 19:49 uri in 20:10 uri obtožencev telefon priklopljen na bazno postajo AVRHOV1. Obtoženi je imel namreč po storjenem kaznivem dejanju med 19:38:37 uro ter 19:40:18 uro, ko je bil ubit Jamnik, več kot dovolj časa glede na ugotovitve rekonstrukcije, da se je vrnil proti domu na območje bazne postaje AVRHOV1 ob 19:49 uri, prav tako je imel med tem časom in 20:06 uro ponovno dovolj časa, da seje vrnil nazaj na območje oz. bližino kraja kaznivega dejanja (ob tem je tudi poudariti dejstvo, da je ob 20:06 uri obtoženi popolnoma nepričakovano prejel drugi SMS Bartola, ko se je zabeležila bazna postaja AVARN03) in nato ponovno dovolj časa, da je bil čez štiri minute njegov telefon, ko je odgovoril Bartolu, ponovno priklopljen na bazni postaji AVRHOV1. Kje točno pa se je obtoženi nahajal med prejemom oz. pošiljanjem teh zadnjih treh SMS-jev pa seveda ni mogoče natančno ugotoviti, kar je pojasnil tudi priča Mulec, ko je povedal, da se telefon, ki nima povezave, lahko giblje prosto in sistem ne ve kje je, ob vzpostavitvi povezave se pa pokaže preko katere bazne postaje je vzpostavljena. Dejstvo pa je, da obtoženi ni bil ves čas doma, kot je to zatrjeval. 102. Nadaljnji dokaz, ki obremenjuje obtoženca, je izpovedba priče Aleša Farkaša. Farkaš je zaposlen v podjetju D-NET d.o.o., je diplomiran inženir računalništva in informatike, podjetje v katerem je zaposlen pa dela za KI in FKKT. Ta je zaslišan v preiskavi (dne 19.2.2015) povedal, da je tako na KI kot na FKKT, kjer je bil zaposlen tudi obtoženi, urejal zanj računalnike, z njim je sodeloval 15 let, bila sta si blizu v smislu, da sta imela svoje debate, to je bilo v fazi gostilniške zgodbe. Priča je povedal, da ga je obtoženi klical, ko ni bil več zaposlen na FKKT in že po tistem incidentu, ko je obtoženi določenim zaposlenim na KI poslal maile, ter ga spraševal kako zapisati ničle in enice na računalnik oz. trdi disk, da se podatki ne morejo več prebrati, da se zbrišejo. Takrat mu je tudi sam povedal, da tudi če bo 30-krat to naredil, se še vedno lahko podatke dobi nazaj. Sam sicer ne zna pridobiti podatkov nazaj, NPU pa bi jih lahko. Povedal je, da je bil obtoženi skregan s celim svetom in je imel rad tako prirejen računalnik, da je, ko mu kaj ni odgovarjalo, celo sliko računalnika postavil na stanje T, kar pomeni, da je nazaj prevrtel vse in vmesno stanje je bilo izgubljeno. To se je pri njemu največkrat delalo in sicer na KI (ne pa na FKKT), vendar ga sam ni spraševal zakaj, ker je zunanji sodelavec, prav tako ni nikoli gledal obtoženčevih podatkov na računalniku in ne ve kaj je imel na njem. Priča je še opisal dogodek, ki se je zgodil februarja 2014. Povedal je, da je bil obtoženi kolerik, prav tako je bil sam kolerik in imela sta svoje politične zgodbe, en preko drugega sta se drla, oba sta na različnih taborih in pri tem je prišlo do tistega sporočila, ki je bil že kar precej v afektu, koga je treba, kdo je na seznamu, 5 oseb je bilo naštetih in sicer njegov šef Metelko, Hans, Blonda, Pejovnik in še en, ki se ga ne spomni. Hans je Janko Jamnik, Blonda je pomočnica takratnega direktorja (priča predvideva, da ga je ona „dala na sodišče“), Pejovnik mu je bil takrat dekan oz. predstojnik na kemiji, zdi se mu, da je bil takrat še direktor in ne ve zakaj Damjan Metelko. Takrat je obtoženi rekel „ko bodo fentani“, to besedo fentani si je zapomnil. Obtoženi je omenil kako se pripravlja na odstrel, na fentanje. V istem pogovoru je obtoženi tudi rekel naj bi mu insinuirali prometno nesrečo v katerem je zgorel obtožencev avto, ker ta Jamnik & company pa UDBA, cel svet je bil proti njemu, pa žena naj bi ga zapustila, ker je brez službe. Priča je še pojasnil, da v njunih debatah o politiki nista mogla priti skupaj, obtoženi je začel povzdigovati glas. Zaslišan na glavni obravnavi (dne 2.12.2015) je priča v bistvenem izpovedal enako. Potrdil je, da je imel z obtožencem pogovor, ki ga je opisal že v preiskavi, šlo je za gostilniško zgodbo, sam tega ni vzel resno, tako sta se pogovarjala 5 let, vedno je bila približno ista zgodba (bila sta na različnih političnih bregovih), ne v tem kontekstu, ampak ista zgodba. Glede seznama za fentanje je priča povedal, da sta se o tem seznamu pogovarjala samo enkrat. Se pa ne spomni kako točno je takrat debata nanesla na ta seznam. Je pa ta pogovor potekal na FKKT spodaj pred strežniško sobo. Po dobesednem predočenju izpovedbe iz preiskave o tej debati je priča povedal, da stoji za tem. Tudi po predočenju obtoženčevega zagovora z glavne obravnave, je priča vztrajal pri svoji izpovedbi. Priča je potrdil, da je opravil tudi razgovor s policisti, zato mu je bila predočena vsebina uradnega zaznamka z dne 24.12.2014 (list. št. 591) iz katere izhaja „V zvezi s streljanjem na Janka Jamnika Aleš Farkaš pove, da je, ko je slišal novico, da je nekdo streljal na Janka Jamnika, svojemu šefu Damirju Metelku dejal, da je prepričan, da za tem stoji Milko Novič. Na vprašanje zakaj je bil takega mnenja, Aleš Farkaš odgovori, da sta nekje v drugi polovici leta 2014 z Milkom Novičem ponovno debatirala kot običajno na FKKT in da mu je takrat rekel, da se vse pripravlja, da je vse pripravljeno, da bo vse zrihtano in da bo fental Damirja Metelka, Stanislava Pejovnika, šefa KI, pri čemer je mislil na Janka Jamnika in tisto blondo čarovnico Mašo, pri čemer je mislil Mašo Korenčan“. Priča je povedal, da ne ve, če so to njegove besede točno v tem kontekstu, verjetno da ja, ne ve če točno s temi besedami. Če je povedal, je povedal po spisku. Izrecno je tudi potrdil, da drži, da je po tem, ko je bil ustreljen Jamnik, Metelku rekel, da je prepričan, da za tem stoji Milko Novič. Po tem, ko je bil Jamnik ustreljen, je Metelku tudi povedal za ta pogovor z obtoženim, to mu je povedal še preden je policija z njim opravila razgovor. Priča je tudi potrdil, da ga je obtoženi vprašal za nasvet glede brisanja oz. praznjenja diska, je pa drugače kot v preiskavi povedal, da obtožencu ni povedal, da se lahko izbrisane podatke dobi nazaj, ker takrat tudi sam tega ni vedel, zdaj pa ve, da se to da. Priči je na glavni obravnavi vprašanja postavljal tudi obtoženi. Vztrajal je pri tem, da sta se z obtoženim na FKKT srečala pred strežniško sobo, kjer je potekal omenjeni pogovor. Obtoženčeva pisarna je bila tako locirana, da je moral mimo njega, da je lahko prišel v svojo sobo (enako je priča izpovedal tudi zaslišan v preiskavi). Z obtoženim sta imela na FKKT par pogovorov, ta s seznamom za fentanje pa je bil zadnji. Ko mu je obtoženi predočil, da je bilo to tik predenje sam zapustil službi, se pravi septembra, oktobra, ne pa februarja, je priča odgovoril, da ne, da je bilo tako kot je rekel. < nazaj   naprej >

IV.Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 29/63

103. Sodišče sledi izpovedbi Farkaša, saj je o vsebini pogovora, ki je potekal med njim in obtoženim v zvezi z listo za fentanje, ves čas postopka izpovedoval enako. Tako je na glavni obravnavi potrdil svojo izpovedbo iz preiskave kot tudi izjavo dano na policiji. Obtoženi je zaslišan na glavni obravnavi dne 11.11.2015 na vprašanje ali se spomni tega pogovora s Farkašem povedal, da ne ve, kje je to bilo, kdaj je bilo, kako je bilo in kako je on do tega prišel. Na izrecno vprašanje ali je ta debata s Farkašem potekala je povedal, da ne ve, ne ve kje naj bi bila ta debata, ker si nista bila tako blizu, da bi se kar tako pogovarjala. Sodišče tako ugotavlja, da obtoženi sprva izrecno sploh ni zanikal tega pogovora, temveč je zgolj navajal, da ne ve kje naj bi potekala ta debata in kako je bilo. Tudi ob zaslišanju priče Farkaš se je obtoženi predvsem ukvarjal z okoliščino, da taka debata ni mogla potekati v letu 2014 na FKKT in da ne drži, da je Farkaš lahko v strežniško sobo prišel mimo obtoženca. Šele na glavni obravnavi dne 28.9.2016 je obtoženi izrecno zanikal, da bi imel tak pogovor s Farkašem, ker nista imela med seboj toliko stikov, da bi prišla v medsebojnih pogovorih do takih in podobnih diskusij. Takrat je še povedal, da je lista za fentanje konstrukt, ki si ga je nekdo izmislil, da bi ga bolj trdno obremenil z zadevo. Janka Jamnika tudi nikoli niso poimenovali z nadimkom Hans. Sodišče šteje prve izjave obtoženca v zvezi s tem pogovorom za sprenevedanje obtoženca o tem, da je tak pogovor res potekal, ni pa tudi nezanemarljivo dejstvo, da je obtoženi šele dne 28.9.2016 izrecno prvič zanikal tak pogovor, obtoženčevo navajanje, da gre za konstrukt pa sodišče šteje kot neuspešen poskus obtoženca za to, da se razbremeni, saj v spisu ni niti enega dokaza o tem, da naj bi bil kazenski postopek zoper obtoženca konstrukt (kar je obramba ves čas skušala prikazati), obenem pa tudi obtoženi (ali obramba) nikoli ni pojasnil za kakšen konstrukt naj bi šlo, s strani koga in zakaj, temveč je zgolj posplošeno in nekonkretizirano trdil, da gre za konstrukt. Ni pa tudi prepričljivo zatrjevanje obtoženca, da ne ve kje bi lahko taka debata potekala glede na dejstvo, daje Farkaš skrbel za računalnike zaposlenih na KI in FKKT in sta se na ta račun z obtoženim poznala že 15 let, Farkaš pa je izrecno skrbel tudi za obtoženčev računalnik, torej sta nedvomno prihajala v stike. Pa tudi iz zagovora obtoženca izhaja, da sta imela medsebojne stike, povedal je, da sta bila s Farkašem politična nasprotnika in sta si tako večkrat izmenjala kakšne bodice v „šank stilu“. Obenem je bil priča Farkaš tudi prepričljiv v svoji izpovedbi, poimensko je navedel kdo vse naj bi bil na seznamu ter tudi navedel razloge za to (edino za enega se priča ni spomnil), izrecno je tudi povedal, da je bil Hans Janko Jamnik, zato tudi obtoženi ne more tega uspešno izpodbiti s svojim navajanjem na glavni obravnavi dne 28.9.2016, da Janka Jamnika nikoli niso imenovali Hans in da je bila oseba s tem imenom Hans Van Eltem. Kot že rečeno je priča Farkaš ves čas v predkazenskem in kazenskem postopku vztrajal, da mu je obtoženi v pogovoru v letu 2014 omenjal seznam za fentanje in tudi imena, med katerimi je bil oškodovanec Janko Jamnik poimenovan kot Hans, Blonda kot pomočnica takratnega direktorja, to je bila Maša Korenčan, Damir Metelko, ki je bil Farkašev šef in Stanislav Pejovnik, bivši direktor na KI in da je takrat obtoženec v razgovoru rekel, ko bodo fentani, da si je besedo fentani zapomnil, omenil pa je tudi kako se pripravlja na odstrel, na fentanje. Drži sicer, da je Farkaš ta pogovor z obtoženim ocenil kot gostilniško debato, ki je takrat ni jemal resno, vendar pa iz njegove izjave na policiji izhaja, da sta z obtoženim v drugi polovici leta 2014 ponovno debatirala kot običajno na FKKT in takrat mu je obtoženi rekel, da se vse pripravlja, da je vse pripravljeno, da bo vse zrihtano in da bo fental Damiija Metelka, Stanislava Pejovnika, šefa KI, pri čemer je mislil na Janka Jamnika in tisto blondo čarovnico Mašo, pri čemer je mislil Mašo Korenčan. Priča Farkaš je sicer po predočenju tega dela izjave povedal, da sicer ne ve, če je povedal točno s takšnimi besedami ampak verjetno da ja. Iz take razlage Farkaša nedvomno izhaja, da je potrdil svoje izjave dane na policiji o tem, da mu je obtoženi tudi v drugi polovici leta 2014 omenjal seznam za fentanje in točno poimensko navedene osebe na tem seznamu. Prav tako pa je priča v preiskavi in na glavni obravnavi potrdil, da je tak pogovor potekal tudi februarja 2014. Farkaš je sicer na glavni obravnavi povedal, da je imel en takšen pogovor z obtoženim, vendar pa je iz njegove izpovedbe v preiskavi jasno, da je en pogovor potekal februarja 2014, ko je obtoženi rekel koga je treba, kdo je na seznamu, naštetih je bilo 5 oseb (Metelko, Hans - mišljen Jamnik, Blonda - mišljena Maša Korenčan, Pejovnik, in še nekdo), takrat je obtoženi omenil, da se pripravlja za odstrel, na fentanje. Na glavni obravnavi je Farkaš ta pogovor potrdil, hkrati pa je potrdil tudi vsebino uradnega zaznamka, da sta z obtožencem v drugi polovici leta ponovno debatirala in mu je takrat obtoženi rekel, da je vse pripravljeno in da bo fental Metelka, Pejovnika, šefa KI - mišljen Jamnik in blondo čarovnico Mašo - mišljena Maša Korenčan. Glede na navedeno sodišče zaključuje, da sta bila takšna pogovora dva in sicer februarja 2014 in v drugi polovici leta 2014, ko sta ponovno o tem debatirala, osebe na seznamu pa so bile pri obeh pogovorih enake. Zato samo dejstvo, da priča Farkaš sprva teh besed obtoženca ni jemal resno in jih je celo ocenil kot gostilniško debato, ne zmanjšuje teže teh izjav obtoženca o fentanju oškodovanca in drugih oseb iz seznama, zlasti tudi ob upoštevanju dejstva, da sta se o tem pogovarjala fenruarja 2014, nato pa tudi v drugi polovici leta 2014, ko je obtoženec rekel, da se vse pripravlja, da je vse pripravljeno, da bo vse zrihtano in da bo fental Metelka, Pejovnika, Jamnika in Korenčanovo, kar vsekakor ne kaže na raven gostilniškega neresnega pogovora. Poleg tega je priča Farkaš takoj po umoru Jamnika izjavil Damirju Metelku, da je prepričan, da za tem stoji obtoženi, prav tako je Metelku povedal za obstoj obtoženčeve liste za fentanje in kdo je na njem, Metelko pa je o tem povedal policistom in rekel naj popazijo na Mašo Korenčan, še preden je Farkaš podal svojo izjavo policistom. To je potrjeno tudi z izpovedbo Damirja Metelka, ki je v svojem zaslišanju v preiskavi in na glavni obravnavi povedal, da je bil tudi sam v službi na KI od leta 1983 do 1997, obtoženi je bil konflikten, zajedljiv, vedno je imel kakšne pripombe, ni pa bil agresiven. Obtoženca je parkrat srečal tudi, ko je obtoženi delal na FKKT. V zvezi s seznamom za fentanje je povedal, da je obtoženi rad veliko govoril in občutek ima, da je njega dal na seznam, ker je Farkaš njegov sodelavec in partner v firmi in je zato hotel narediti večji vtis na Farkaša, se mu pa zdi, da njegovo ime na seznam ne paše, ker ni imel nobenega spora z obtoženim. Priča je potrdil, da je napisal izjavo, ki se nahaja na list. št. 1215, iz katere izhaja, da se ne počuti ogroženega, prav tako je povedal, da sam misli, da obtoženi ni storilec. Prav tako je priča potrdil, da je od Farkaša izvedel za seznam (na katerem so bili Jamnik, Pejovnik, Korenčanova in sam) tistega dne, ko so kriminalisti na FKKT kot dokazno gradivo odnesli elektronsko pošto, to je bilo še predenje Farkaš opravil razgovor s policisti in zato je sam policistom rekel, da morajo popaziti na Mašo Korenčan. Sodišče tudi glede na izpovedbo priče Damirja Metelka verjame izpovedbi Farkaša, saj je Metelko potrdil, da mu je Farkaš o tem seznamu izpovedal, ko so na fakulteto prišli kriminalisti, priča Metelko pa je seznanjen z imeni na tem seznamu rekel policistom, da popazijo na Korenčanovo, še predenje Farkaš podal svojo izjavo policistom. To pa nedvomno pomeni, da je bil tudi Metelko ob seznanitvi s seznamom in osebami na njem zaskrbljen vsaj za Korenčanovo, obenem pa tudi Metelko nikoli ni podvomil v navedbe Farkaša o obtoženčevem seznamu za fentanje. Takšnih zaključkov pa ne more izpodbiti samo dejstvo, da je Metelko mnenja, da njegovo ime ne paše na seznam, da se obtoženca ne boji in se ne počuti ogroženega ter da sam meni, da obtoženi ni storilec. Sodišče ugotavlja, da so poleg Metelka tudi nekatere druge priče izrazile svoje stališče o tem, da so mnenja, da obtoženi ni storilec kaznivega dejanja (priče Paunovič, Novak Tušar, priča Gaberšček je povedal, da je presenečen, da bi se obtoženi na tak način lotil umora, ker je človek, ki rabi občinstvo, priča Franci Merzel je rekel, da si ne predstavlja, da bi bil obtoženi vpleten v ta umor), vendar gre zgolj za osebna stališča prič, ki pa ne morejo vplivati na ugotovitve sodišča glede na vse izvedene dokaze. Kot že rečeno pa je iz ravnanja Metelka takoj po umoru Jamnika nedvomno mogoče sklepati na to, da je bil tudi Metelko zaskrbljen. Sodišče pa tudi sicer za obe priči tako Farkaša kot Metelka ugotavlja, da sta ves čas postopka izpovedovala v bistvenem enako, oba že dolgo let poznata obtoženca, njuni izpovedbi sta medsebojno skladni, zato sodišče njunim izpovedbam sledi, saj tudi nobeden od njiju ni nikoli imel kakšnega konflikta z obtoženim. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 30/63

104. Glede na navedeno v točkah 94 - 103 obrazložitve sodišče zaključuje, da je obtoženi vedel, da se kritičnega večera odvija sindikalna zabava v Via Boni in da v času, ko je bil oškodovanec ustreljen, obtoženi ni bil doma (upoštevajoč, da je bil izpodbit njegov zagovor, da je bil na računalniku; ob 19:36 uri se na klic Grecsa ni javil, ob 20:06 uri je bil njegov telefon priklopljen na bazno postajo AVARN03, ki pokriva območje kraja kaznivega dejanja). Kljub temu, da je še pred prihodom žene vedel, da je na zabavi, kjer se je nahajala, prišlo do streljanja, žene ni poklical. Po prihodu domov se je obtoženčeva žena oddahnila, ko je videla njegov avto parkiran na istem mestu, njeno prvo vprašanje obtožencu pa je bilo, če je bil doma. Obtoženi je ženi odgovoril, da je bil doma, da ve, da je bil Jamnik ustreljen, da je to iskal in se to njega ne tiče, po drugi strani pa je že pred prihodom žene in tudi po njenem prihodu, ko ga je tudi sama iz prve roke seznanila, kaj se je dogajalo, preko interneta intenzivno spremljal članke različnih medijev na temo streljanja na Jamnika. Pet dni po umoru oškodovanca je obtoženi sredi zime čistil kolo, njegov zagovor glede razlogov za čiščenje oz. pripravljanje na sezono pa se je izkazal za neprepričljivega. Prav tako je bil izpodbit obtožencev zagovor, ko je trdil, da mu je Oražem v priporu izjavil, da je prodal pištolo Walther za 700 EUR Bartolu iz Ribnice, izkazalo pa se je celo nasprotno in sicer, da je obtoženi nagovarjal Oražma, da priča v njegovo korist. Obtoženi je v letu 2014 dvakrat s Farkašem imel pogovor v katerem je priči omenil, da ima seznam 5 oseb, da se pripravlja na odstrel teh oseb, na fentanje, obtoženi je uporabil besedo „ko bodo fentani“, na tem seznamu pa je bil prav oškodovanec. 105. Sodišče nadalje ugotavlja, daje obtoženi svoj zagovor spreminjal glede bistvene okoliščine in sicer glede najdenih GSR delcev. Tako je v svoji izjavi na policiji dne 22,12.2014 povedal, da to ne more biti v povezavi s streljanjem, saj več kot pol leta ni streljal s strelnim orožjem in so zavarovani sledovi zagotovo nekega drugega izvora. Sam lahko pove le, da kuha oglje in ga melje, kuha mila in dela kreme. V zvezi s streljanjem na strelišču je povedal, da posebnih oblačil nima. Glede tulcev je povedal, da je imel marca 2012 prometno nesrečo z avtomobilom, ko je njegov avto zgorel v celoti, posredovali so gasilci in pri gašenju opazili, da je iz predala v vratih izpadlo več tulcev nabojev, ki so bili prazni. Tulce je dobil na strelišču Dum Dum v vedru, kjer shranjujejo izstreljene tulce, vzel pa jih je z namenom analize ostankov polnilnega smodnika v smislu ugotavljanja sestave sledov, ki nastanejo po detonaciji naboja, kar je delal ljubiteljsko iz radovednosti, saj ga to zanima. Po tistem času je prijavil še eno raziskovalno nalogo v zvezi raziskave sledov visoko brizantnih eksplozivov na Agenciji za raziskovalno dejavnost, vendar naloga ni bila potrjena. V preiskavi dne 24.12.2014 je še dodal, da pri delu na kmetiji pogosto uporablja brusilne stroje, kar bi lahko bil razlog za zaprašene delce na njegovih rokah in obrazu. Nazadnje je brusil v soboto ali nedeljo pred obravnavanim dogodkom. Dne 30.1.2015 je nato obtoženi po svojih zagovornikih podal izjavo v kateri je pojasnjeval okoliščine najdenih GSR delcev. Ta izjava se v celoti razlikuje od obtoženčevih navajanj na policiji in v preiskavi takoj po dogodku. Sodišče ob tem ne more prezreti dejstva, da je obtoženi takšno pisno izjavo po svojih zagovornikih podal po tem, ko je bila obramba seznanjena s poročilom NFL z dne 8.1.2015 (list. št. 712-713) iz katerega je razvidno, da so bili GSR delci najdeni na obtoženčevi jakni Bugatti, ne pa tudi na ostalih dveh jaknah, ki so bile obtožencu zasežene ob hišni preiskavi dne 22.12.2014. To poročilo je bilo namreč v spis s strani SDT vloženo dne 16.1.2015 (list. št. 567) kot priloga k Poročilu v dopolnitev kazenske ovadbe z dne 14.1.2015 (list. št. 596-579). Z vsebino poročila NFL je bila obramba seznanjena dne 16.1.2015 in sicer v predlogu SDT za podaljšanje pripora, kjer so med drugim povzete tudi ugotovitve iz omenjenega poročila NFL (list. št. 741-750), kije bil obrambi istega dne poslan po faxu. (list. 751), obramba je nanj odgovorila (list. št. 753-756) dne 17.1.2016, vendar se v odgovoru do najdb delcev na obtoženčevi jakni niso izjasnili (govorijo le o GSR delcih na rokah in laseh in ponavljajo, daje obtoženi pogosto popravljal poljska orodja, varil, brusil, ipd.). Tudi v svojem obrambnem spisu št. III z dne 20.1.2015 (list. št. 795-799) obramba ni omenjala izsledkov poročila NFL v zvezi z jakno. Nato je bil dne 20.1.2015 izdan sklep, s katerim je bil obtožencu podaljšan pripor še za dva meseca (list. št. 800-807), ki je bil obtožencu in zagovorniku vročen 21. in 22.1.2015, v tem sklepu pa je bila natančno povzeta vsebina mnenja NFL v zvezi z GSR delci najdenimi na obtoženčevi jakni. Sledila je pritožba obrambe na sklep o podaljšanju pripora dne 26.1.2015 (list. št. 860- 864), v kateri je obramba vztrajala pri tem, da je obtoženi delce (tudi na jakni) pridobil pri svojem delu na vikendu kjer vari, brusi, ipd. Šele nato pa je obramba dne 30.1.2015 v spis vložila pisno izjavo obtoženca v kateri je v celoti spremenil svoje prejšnje navedbe in pojasnjevanja o najdbi GSR delcev. V tej izjavi je navedeno, daje obtoženi plašč Bugatti nosil tudi dne 17.12.2014, ko so mu bili vzeti sledovi z rok in glave (obtoženi je imel roke v žepu plašča, z roko pa se je dotikal tudi glave, ko sije popravljal lase), nosil ga je tudi nekajkrat pred tem, ker gre za zimski plašč, ki ga nosi v slabem vremenu in primeru močnejšega mraza. Po dolgotrajnem razmišljanju v priporu in iskanju vzrokov za najdbo delcev se je obtoženi spomnil, da je ta plašč nosil tudi konec leta 2013 oz. v začetku leta 2014, ko je zadnjič streljal v klubu Dum Dum. Ker je streljal v pretežno jesensko- zimskem času, je pri prihodu na strelišče tako rekoč zmeraj uporabljal ta plašč, ki je tudi sicer edini, ki ga obtoženi ima. Pri prihodu na strelišče je obtoženi vedno šele v coni streljanja plašč slekel in ga odložil na notranjo okensko polico. Vedno je streljal brez rokavic, po končanem streljanju je vzel plašč, oddal orožje, rok si ni nikoli umil in se oblekel. Roke si zaradi hipodermije maže s kremo, zato je prenos takih delcev na kožo lažji in bolj intenziven. Zaradi njegove navade, da ima roke vedno v žepih, so se delci na ta način lahko vnesli v žepe plašča. Obtoženi je pogosteje streljal v času zime (v letih 2011-2014), v tem času pa je navadno nosil črn plašč in se je lahko nabralo večje število delcev, ki ustrezajo delcem, ki so nastali pri streljanju. Obtoženi ves ta čas plašča nikoli ni opral ali ga očistil v kemični čistilnici, zato so se delci obdržali. Pri streljanju je obtoženi vedno uporabljal različna orožja, streljal je z vsaj petimi različnimi modeli, za vsak model so potrebna različna streliva, od tu pa izvirajo razlike v kemijski sestavi vzorcev testiranega tulca ter vzorcev, ki so bili vzeti iz rok, glave ter žepov plašča. 106. Sodišče že na tej točki ugotavlja, da je obtoženi sprva, ko je bil seznanjen z najdbo GSR delcev na njegovih rokah in laseh, izrecno trdil, da ni možno, da so najdeni delci na njem v povezavi z njegovim streljanjem, ker več kot pol leta ni streljal (glede na izpovedbo Paunoviča se je tudi ta del zagovor izkazal za neprepričjivega, saj je bilo ugotovljeno, da obtoženi ni streljal več kot eno leto pred umorom). Pri tem je najdene delce pojasnjeval s kuhanjem in mletjem oglja, izdelovanjem mil in krem ter nato še z brušenjem z brusilnimi stroji. Šele v nadaljevanju, ko je bil seznanjen z dejstvom, da so bili ti delci najdeni tudi na njegovi jakni, je najdbo delcev v svoji pisni izjavi pričel pojasnjevati s streljanjem v klubu. Sodišče ne sledi pojasnilom iz te izjave, da je obtoženi po dolgotrajnem razmišljanju v priporu prišel do ugotovitev, ki jih je navedel. Sodišče sicer verjame, da je obtoženi dolgo časa razmišljal, kako bi na nek logičen način, ki bi ga ekskulpiral, pojasnil najdbo GSR delcev na njem, vendar ni mogoče prezreti dejstva, da se je obtožencu „posvetilo“ šele po tem, ko ga je poročilo NFL o najdbi GSR delcev tudi na jakni še dodatno obremenilo. Pri tem je obramba po seznanitvi s tem poročilom še kar vztrajala, da so najdeni delci v zvezi z brušenjem (tudi tem navajanjem ni mogoče slediti, saj je obtoženi poudarjal, daje bil to njegov edini plašč, zato ni verjeti, da bi brušenje in ostala dela na Krasu, ki lahko umažejo in poškodujejo oblačila, izvajal v svoji edini jakni, ki jo niti čistil ni), nato pa seje obtožencu kar naenkrat „posvetilo“ in je sodišče s pisno izjavo seznanil z zgodbo, ki naj bi pojasnjevala najdbo GSR delcev. Sodišče bo v nadaljevanju povzelo nadaljnje navedbe obtoženca na glavni obravnavi v zvezi z jakno in streljanjem na strelišču Dum Dum, že na tem mestu pa opozarja, da je tudi v zvezi s to zgodbo obtoženi v nadaljevanju zagovor prilagajal izvedenim dokazom in sicer ugotovitvam strokovnjakov in izvedencev. V zvezi s pisno izjavo z dne 30.1.2015 sodišče ugotavlja, da je v njej obtoženi navajal, da je plašč nosil tudi konec leta 2013 oz. v začetku leta 2014, ko je zadnjič streljal v klubu Dum Dum, kar pa ne drži, saj iz izpovedbe Paunoviča izhaja, da je obtoženi, ko je bil zadnjič na strelišču takoj po novem letu 2013/2014 samo plačal članarino, ni pa takrat streljal. Nadalje iz pisne izjave ne izhaja, da je obtoženi streljal samo pozimi in samo v jakni Bugatti (iz izjave izhaja, daje streljal pretežno v jesensko-zimskem času oz. pogosteje v času zime ter je tako rekoč zmeraj uporabljal ta plašč oz. daje v času zime navadno nosil ta plašč), so pa bili GSR delci najdeni samo na jakni Bugatti, ne pa tudi na ostalih dveh jaknah, ki sta bili zaseženi in analizirani. Sodišče si je vse tri jakne na glavni obravnavi tudi vpogledalo in ugotovilo, da jakna Bugatti ni bil edina primerna obtoženčeva jakna za zimski čas, saj je posedoval tudi rdečo jakno znamke Salewa (gre pravzaprav za bundo), ki je posebej primerna za zimski čas. Tretja jakna olivne barve pa je nekoliko tanjša in zato primernejša za prehodno obdobje. Kot že rečeno tudi obtoženi ni trdil, daje streljal zgolj in edino v zimskem času, to navsezadnje tudi ne izhaja iz izpovedbe priče Paunoviča, ki je povedal, da je obtoženi nazadnje streljal poleti 2013, pa so bili GSR delci najdeni zgolj in edino na jakni Bugatti. Obtoženi pa je v tej pisni izjavi neprepričljivo tudi trdil, da razlike v kemijski sestavi vzorcev testiranega tulca ter vzorcev, ki so bili vzeti iz njegovih rok, glave ter žepov plašča izvirajo iz dejstva, da je pri streljanju uporabljal vedno različna orožja in je streljal z vsaj petimi različnimi modeli. Takšne trditve je obtoženi podal še preden so bili znani izsledki izvedenskega mnenja izvedenca Sabliča, iz katerega jasno izhaja, da so bili na rokah, glavi in jakni obtoženca najdeni le delci antimon, barij, svinec in kositer v različnih kombinacijah, ki pa se skladajo z elementi najdenimi v tulcu naboja s kraja kaznivega dejanja. Ravno to pa napotuje na zaključek, da obtoženčeva jakna ni bila kontaminirana na strelišču, saj bi v takem primeru morali biti najdeni tudi drugi elementi, ki se pojavljajo v različnih strelivih. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 31/63

107. Zaslišan na glavni obravnavi dne 11.11.2015 (ko so bile že znane ugotovitve izvedenca Sabliča ter je obramba v spis že predložila obe strokovni mnenji) je obtoženi ponovil, da je na Prešernovo na odvzem vzorcev dne 17.12.2014 odšel v plašču Bugatti. Prav tako je še enkrat pojasnil, da se je v klub Dum Dum včlanil zato, da je legalno prišel do tulcev, da bi v dogovoru s prof. Pihlerjem dokončal članek v zvezi z ionsko kromatografijo za sledenje nizko brizantnih eksplozivov po detonaciji. V treh sezonah je bil na strelišču osemkrat ali desetkrat (v nadaljevanju zagovora pove da desetkrat do trinajstkrat), v glavnem pozimi (tudi na glavni obravnavi torej obtoženi nikoli ni trdil, da je streljal le pozimi). Vedno je streljal z orožjem, ki mu ga je posodil Paunovič, streljal je s petimi ali šestimi tipi strelnega orožja. Obtoženi je nato v nasprotju s svojo izjavo na policiji in svojo pisno izjavo, ko je navajal, da je nazadnje, ko je bil na strelišču in je plačal članarino, še streljal, na glavni obravnavi povedal, da zadnjič, ko je bil na strelišču okrog novega leta 2013/2014 sploh ni streljal, ampak je le plačal članarino (s tem pa je svoj zagovor prilagodil izpovedbi Paunoviča iz preiskave, ki je povedal, da obtoženi v letu 2014 ni streljal), nazadnje pa je streljal novembra ali decembra 2013. V zvezi z GSR delci je obtoženi povedal, da je bil že v času opravljanja hišne preiskave na Krasu opozorjen, da so na njem našli sledove streljanja in naj pojasni kje jih je dobil, sam streljal ni, zato je že takrat iskal izgovore, edini pameten izgovor oz. razlaga, ki mu je prišla na pamet takrat so bili ostružki. Kljub temu je v njem neprestano kljuvala ideja, da ti ostružki niso taki kot delci, ki nastanejo po streljanju. V priporu je v njem glodal črv, da sam ni streljal, ostanki streljanja pa so bili in je zato hotel imeti razlago od kje. Imel je veliko neprespanih noči, nakar se mu je eno noč „pripeljalo“, tudi na podlagi tega ker 30 let dela na področju analizne kemije sledov, kjer je prav tako možna kontaminacija in mu je neko noč „kapnilo“, da je to posledica kontaminacije. Sodišče pojasnjevanjem obtoženca o tem, da je v njem kljuvala ideja že takrat, da ostružki niso takšni kot delci, ki nastanejo po streljanju, ne sledi. Obtoženi je sicer po izobrazbi kemik, je velik strokovnjak na svojem področju, vendar pa je iz celotnega dokaznega postopka razvidno, da ni imel nobenih izkušenj in znanja iz GSR delcev, z njimi se je dejansko pričel intenzivno ukvarjati oz. se izobraževati šele v fazi tega kazenskega postopka. Zato tudi ne sledi njegovemu pojasnjevanju, da mu je bilo že takrat znano, da ostružki niso takšni kot delci, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem, saj je zatrjeval da gre za ostružke dokler ni bilo jasno, da so bili GSR delci najdeni tudi na njegovi jakni Bugatti. Prav tako pa sodišče ne verjame njegovim pojasnjevanjem, da se mu je neke noči v priporu kar „pripeljalo“ in je ugotovil, da so delci na njem posledica kontaminacije. Ni namreč mogoče spregledati dejstva, da se mu je „pripeljalo“ šele, ko je bilo ugotovljeno, da so bili GSR delci najdeni tudi na njegovi jakni Bugatti in je šele po tem obtoženi v svojo zgodbo o kontaminaciji vpletel prav jakno Bugatti. Kot že rečeno pa sodišče takšnim pojasnjevanjem obtoženca ne sledi, saj je njegov zagovor v zvezi s kontaminacijo jakne nelogičen in neživljenjski ter zato neprepričljiv. Obtoženi namreč ni streljal samo pozimi, ugotovljeno je bilo, da je imel tri jakne, dve debelejši in eno tanjšo, pa so bili GSR delci najdeni zgolj in edino na jakni Bugatti. Je pa tudi povsem neprepričljivo, da ravno te jakne nikoli ni pral in nikoli ni nesel v čistilnico, čeprav je jakna iz 100% poliestra in zato ni najti nobene razumne razlage, daje nikoli ni pral oz. čistil, jakno pa si je kupil že leta 2007 za pogreb svoje mame kot je pojasnila v zaslišanju obtoženčeva žena. Obtoženi je na glavni obravnavi navajal, da je streljal pozimi (torej je svoj zagovor spremenil, saj je prej trdil, da je večinoma streljal pozimi oz. v jesensko zimskem času, ne pa vedno), ko je običajno imel oblečen plašč Bugatti (torej ni trdil, da ga je imel oblečenega vedno, dejstvo pa je, da so bili GSR delci najdeni le na njem). Obtoženi je tudi poudaril, da je to edini plašč, ki ga ima, „ga špara, je že precej nadelan“, ker zaradi nerednih dohodkov nima denarja in ga nosi v glavnem pozimi. Sodišče ugotavlja, da glede na to, da je obtoženi poudarjal, da je to njegova edina jakna in da ,jo špara“ (torej zanjo skrbi, jo pazi), ni logično, da bi obtoženi to edino jakno nosil s seboj na strelišče in jo celo odlagal na neko majhno poličko, ki naj bi bila po njegovem zatrjevanju močno kontaminirana z GSR delci. Na glavni obravnavi je tudi povedal, da je jakno Bugatti nosil tudi, ko je odhajal v Gameljne na streljanje (zanimivo je, da obtoženi v svoji izjavi na policiji pove, da posebnih oblačil za streljanje na strelišču ni imel, na glavni obravnavi pa je trdil, da je jakno Bugatti nosil, ko je odhajal na strelišče). Na glavni obravnavi je obtoženi tudi trdil, daje na strelišču odšel oblečen za ognjeno črto v prostor kjer se izvaja streljanje, tam se je slekel in bundo (sodišče tukaj opozarja še na eno nedoslednost obtoženčevega zagovora, ko je izrecno uporabil izraz bunda, kar še potrjuje zaključke sodišča, da obtoženi na strelišče gotovo ni hodil le v jakni Bugatti, ki ga sam ves čas imenuje plašč, temveč tudi v drugih vrhnjih oblačilih), jo odložil na polico, ki je cca 1 m od ognjene črte, kjer se strelja, to strelišče je ves čas zasedeno in je po teh policah ogromno delcev, ker se to nič ne čisti. Na tej polici, kamor je odložil plašč, se je zunanjost plašča močno kontaminirala. Na strelišču je izstrelil med 50 in 100 naboji (kar ponovno kaže na neverodostojnost obtoženca, saj je Paunovič pojasnil, da je obtoženi izstrelil največ 50 nabojev), streljal je brez rokavic, z rokami, ki so bile namazane s kremo, je šel v žep in na tej maščobi so se potem, ko je šel z roko, na kateri so bili delci po streljanju, koncentrirali sledovi. Dodatna kontaminacija je bila s tem, ko je z mize pograbil tulce, se oblekel in s takimi rokami šel v žep. V zvezi s tulci je še pojasnil, da je tulce vzel in jih analiziral doma, enkrat pa je prosil Paunoviča, da je iz neke „kante“, kjer je on zbiral tulce, vzel različne tulce, saj so na strelišče hodili od vojske, policije, lovcev, športnih strelcev in je zato prosil Paunoviča, da je tulce vzel iz „kante“, sam pa si jih je natlačil v žep in to odnesel v avto. Jakno je imel za prenos tulcev od strelišča do avta. Kasneje je šel s čistimi namazanimi rokami v žep in se je del delcev ponovno prijelo na roko, sam ima navado, da si z rokami popravlja lase in je na ta način par delcev dobil tudi na čelo. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 32/63

108. Sodišče obtoženčevemu zatrjevanju, da je vedno jakno Bugatti slekel na strelišču in jo je odložil zgolj meter stran od črte, kjer je streljal, ne sledi. Dejstvo je namreč, da je priča Marko Paunovič zaslišan na glavni obravnavi opisal protokol streljanja. Povedal je, da je sam člane strelskega društva sprejel na vratih. Na levi strani je sam stal za šankom v pisarni in mu predal orožje, on je obesil svoje stvari na obešalniku in sta nato šla v prostor. On (torej obtoženi) je obesil svoje stvari na obešalnik ali jih ni, to ne ve. Spomni se, da je obtoženi vedno prihajal v oblačilih kot plašč, jakna, delovalo mu je kot bi bilo iz kašmirja. Pospremil ga je na strelišče, mu dal orožje in strelivo na pult oz. mizo, on je odstreljal svojo seanso, ga poklical, sam je prišel notri, je pobral orožje, sta šla ven in je šel domov. Po celi dolžini je stena z neprebojnimi okni, tako da se lahko skozi gleda vsakega strelca. Priča je tudi narisal skico strelišča (priloga C21). Prav tako je priča povedal, da je prepovedan vnos hrane in pijače na strelišče, obleke morajo pustiti zunaj, nič ni bilo na mizi pred strelcem, samo strelivo in orožje. Sodišče tudi glede na navedeno izpovedbo priče Paunoviča, njegovo skico strelišča (C21) ter fotografije strelišča (A164,165) ne sledi navedbam obtoženca, da je vedno prišel v jakni Bugatti ter jo odložil na notranjo polico meter stran od mesta kjer se je streljalo, saj za takšno odlaganje oblačil ni najti nobenega razumnega razloga. Res je sicer Paunovič povedal, da je obtoženi na strelišče prihajal urejen, v obleki, je pa njegov plašč oz. jakno opisal kot iz kašmiija, jakna Bugatti pa je iz 100 % poliestra, ki pa, kar je splošno znano, tudi malo ni podoben kašmirju. Pa tudi ne glede na navedeno izpovedbo priče o vrsti jakne oz. plašča obtoženca sodišče ugotavlja, da je priča zelo jasno povedal, da je bil vnos stvari (hrana, pijača) na strelišče prepovedan, da so morali obleke pustiti zunaj ter daje bil ob vstopu na strelišče (še pred vstopom v prostor, kjer se strelja) obešalnik, zato ne gre verjeti navajanjem obtoženca, da je svojo jakno odlagal na polici znotraj prostora kjer se strelja. Zunaj je imel namreč obešalnik namenjen odlaganju, polica je bila ozka (kar je razvidno tudi iz fotografije A 164, kjer jo je s puščico označil priča Paunovič), kot ozko jo je opisal tudi obtoženi, navsezadnje pa sodišče tudi sledi navedbam izvedenca Sabliča, da če bi držale navedbe obtoženca o odlaganju jakne v prostoru kjer se strelja, bi morali biti na jakni najdeni še kakšni drugi elementi. Tudi izvedenec Manthei se je začudil dejstvu majhnega števila najdenih GSR delcev v žepih obtoženca, kar prav tako izpodbije zagovor obtoženca o kontaminaciji žepov na način kot ga je zatrjeval sam. Dejstvo pa je tudi, da je obtožencu moralo biti znano, da so roke po streljanju umazane, saj je Paunovič zaslišan v preiskavi pojasnil, da mu je obtoženi razlagal o kremah in lavandi, naslednjič ko je prišel, mu je naredil piling za roke (za odstranjevanje odmrle kože z rok), ko mu je rekel, da ima vse od svinca. Zato tudi glede na obtoženčevo poudarjanje, da ima hipodermijo rok, ni logično, da si rok nikoli po streljanju ni umil. Paunovič je tudi povedal, da se je obtoženi včlanil v klub Dum Dum leta 2012 (to je potrjeno tudi s pristopno izjavo in vlogo za sprejem v članstvo obtoženca z dne 13.1.2012 - priloge A40-A42), lastnega orožja ni imel, zato je streljal s pričinim orožjem, hodil je na strelišče maksimalno štirikrat na leto, vedno je bil lepo oblečen, nikoli ni postrelil več kot 50 nabojev. V letu 2014 je bil na strelišču le v začetku leta, ko je plačal članarino (to pa je potrjeno tudi s potrdilom o vplačilu članarine in pristopno izjavo z dne 8.1.2014 - priloga A39). Priča je tudi potrdil vsebino uradnih zaznamkov in sicer, da je obtoženi dober strelec, ki bi na 25 metrov zadel karkoli, treniral je natančno streljanje na 25 m, streljal je z revolveijem 357 (pred tem je streljal z malokalibrskim orožjem Smith&Wesson model 622), streljal je s štirimi različnimi vrstami orožja, po 50 nabojev na obisk. Potrdil je tudi, da se je z obtoženim pogovarjal o nabavi orožja in bi obtoženi najverjetneje kupil revolver od Paunoviča, ker mu je zaupal. Priča je tudi naštel različne vrste streliv, ki jih uporablja na strelišču in sicer PPU, Sellier Bellot, Topshot, Magtech. Večina jih na strelišču strelja s svojim orožjem, vrst streliva pa je toliko kot je avtomobilskih znamk. Priča je povedal, da mu je obtoženi rekel, da je prišel na strelišče zaradi relaksacije (to pa se sklada z izpovedbo Marjane Novic iz preiskave, da je obtoženca streljanje sproščalo), dopušča možnost, da ga je pri tem vprašal, če bi lahko vzel rabljene tulce, ki bi jih lahko vzel, ker so bili v „kanti“ za smeti. Priča je še povedal, da je obtoženi nazadnje streljal poleti 2013, v letu 2014 ni streljal. Pojasnil je tudi, da sicer izkušen strelec, ki odide na dopust za 14 dni, izgubi 20 % svojih strelskih sposobnosti, vendar pa je streljanje tako kot vožnja s kolesom, ko se ga naučiš, ga znaš. Kar pomeni, da če bi na treningu ustrelil 50 strelov, bi imel od 10 strelov s treningom 80 % rezultat, po enem letu bi imel skoraj polovico slabšega, vendar pa en sam strel še zmeraj zadane vsak, ki zna streljat tja kamor hoče, ko si vzame čas za ta strel, rabi 30 sekund časa, da zadane. Je pa razlika pri streljanju na tarčo na 25 m ali pa na tarčo 0,5 m, saj ti na blizu ni treba pomeriti. Čim dalj je tarča, več časa potrebujemo, da izostrimo tarčo, obtoženi potrebuje za en strel na 25 m cca 10 sekund. Za strel na 1,5 m pa potrebuje sekundo. Sodišče glede na takšna pojasnila Paunoviča, ki mu v celoti sledi (priča je namreč lastnik strelskega kluba in ima torej številne izkušnje s streljanjem) ne dvomi, da je bil obtoženi kljub temu, da je na strelišču nazadnje streljal poleti 2013, v letu 2014 pa na strelišču sploh ni streljal, sposoben ustreliti oškodovanca. Dejstvo je namreč, da strelna razdalja ni bila zelo velika (na rokah oškodovanca so bili namreč tudi najdeni delci streljanja, zato sodišče sledi izvedencu Sabliču, da strelna razdalja ni bila velika), Paunovič pa je pojasnil, da pri tarči, ki je blizu, ni potrebno pomerjanje (tako kot pri tarči na razdalji 25 m), za strel pa se potrebuje sekunda. Smiselno enako je mogoče zaključiti tudi glede na pojasnila Sabliča, ko je zaslišan na glavni obravnavi povedal, da je na strelni razdalji 50 do 80 cm možno zelo enostavno in natančno zadeti, koliko roka zaniha po prvem strelu (gre za t.i. odsun) pa je odvisno od izurjenosti strelca in pripravljenosti strelca na strel. Po predočenju izpovedbe priče Paunoviča, da je obtoženi največkrat streljal z revolverjem 375, je izvedenec Sablič povedal, daje 375 magnum močen revolver, ki ima veliko močnejši odsun od 7,65. Zato sodišče ne dvomi, da je bil obtoženi glede na svoje izkušnje s streljanjem ter glede na krajšo strelno razdaljo brez težav sposoben ustreliti oškodovanca in ne sledi obtoženčevemu navajanju, ko je poudarjal, da se je umor pred Via Bono zgodil v temi, v dežju (kar glede na predhodno obrazložitev ne drži), da sam vidi slabo in ima očala na kratko in dolgo (sodišče ob tem zgolj dodaja, da obtoženi na vseh glavnih obravnavah niti enkrat ni nosil očal) in tam ne moreš čakati pol minute, da se roka umiri in je tako skušal prikazati, da sam ne bi bil sposoben ustreliti oškodovanca. Je pa Paunovič tudi izpodbil zagovor obtoženca, da je streljal večinoma pozimi, priča je namreč povedal, da je nazadnje streljal poleti 2013 (ko brez dvoma ni prišel v jakni Bugatti), prav tako je Paunovič izpodbil zagovor obtoženca, da se nikoli ni zanimal za nakup pištole. Ogledovanje spletnih strani, ki ponujajo v prodajo pištole različnih znamk, je obtoženi obrazlagal z dejstvom, da je sam dr. znanosti in ga tehnika zanima, nikoli pa se ni zanimal za nakup pištole, kar pa je izpodbito z izpovedbo Paunoviča, ki je izrecno povedal, da se je obtoženi pri njem zanimal za nabavo orožja. 109. Glede na navedeno v točkah 105-108 obrazložitve sodišče zaključuje, da je obtoženi svoj zagovor glede najdenih GSR delcev spreminjal, saj je sprva trdil, da so delci v povezavi z brušenjem, s kuhanjem oglja ter izdelovanjem krem, šele po tem, ko so bili znani rezultati analize obtoženčeve jakne Bugatti, pa je v zgodbo o kontaminaciji vpletel prav to jakno, vendar se je njegov zagovor v zvezi s tem (kot je bilo obrazloženo) izkazal za neživljenjskega, nelogičnega, predvsem pa je izpodbit tudi na podlagi dejstva, da so bili delci streljanja najdeni le na jakni Bugatti, ne pa na ostalih dveh jaknah, čeprav obtoženi izrecno ni trdil, da je hodil na strelišče le pozimi in le v tej jakni. Poleg tega pa so bili na jakni najdeni le delci antimon, barij, svinec in kositer v različnih kombinacijah, kar je nelogično glede na zagovor obtoženca, daje streljal s petimi različnimi tipi orožja ter da naj bi se jakna kontaminirala na strelišču na katerega hodijo raznorazni ljudje (policisti, vojaki, športni strelci,..), ki večinoma uporabljajo svoje strelivo, obstaja pa veliko različnih vrst streliva. Prav tako je bil izpodbit zagovor obtoženca o prenašanju tulcev v žepih jakne glede na elementno sestavo delcev, ki so bili najdeni v žepih, ter majhno število najdenih delcev v žepih. Ugotovljeno je bilo tudi, da obtoženi ni streljal najmanj eno leto pred umorom. Na podlagi izpovedbe Paunoviča pa sodišče brez dvoma tudi zaključuje, da je obtoženi dober strelec ter da se je zanimal za nakup orožja. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 33/63

IV. B IZVEDENSKA IN STROKOVNA MNENJA 110. V predmetnem postopku je bil že v fazi preiskave postavljen izvedenec medicinske stroke Tomaž Zupanc ter izvedenec balistične stroke Franc Sablič. Tekom postopka je nato obramba v spis vložila dve strokovni mnenji in sicer strokovnjaka kemične stroke Mirana Čeha ter strokovnjaka balistične stroke Vojina Maštruka. Sodišče je zaradi razlik med mnenjem izvedenca Sabliča na eni strani ter mnenji strokovnjakov Čeha in Maštruka na drugi strani odredilo še eno izvedenstvo balistične stroke, ki je bilo zaupano nemškim izvedencem (Edith Gebhart - kemičarka, Axel Manthei - balist), prav tako pa je glede na strokovno mnenje Maštruka odredilo tudi izvedenca za krvne sledi (izvedenec Oliver Peschel). Tekom postopka je sodišče kot strokovno pričo zaslišalo tudi Ester Ceket, ki je izdelala vsa poročila o preiskavi z mnenjem NFL v zvezi z GSR delci. < nazaj    naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 34/63

IZVEDENSKO MNENJE MEDICINSKE STROKE - IZVEDENEC ZUPANC 111. Oškodovanec je bil ustreljen dvakrat v levo stran glave in sicer v področje senčnice ter področje prehoda med senčnico in zatilnico. Poškodbe je najprej zaslišan v preiskavi opisal zdravnik Ognjen Cerovič in pojasnil, da poškodbe oškodovanca niso bile združljive z življenjem. Ko je bil sprejet, so videli dve manjši okrogli rani skozi katere je iztekala kri in kosi možganovine. Dne 19.12.2014 so ugotovili možgansko smrt. Iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca medicinske stroke Tomaža Zupanca izhaja, da je bil neposredni vzrok smrti Janka Jamnika odpoved dihanja in srca zaradi okvare življenjsko pomembnih centrov osrednjega živčevja, ki uravnavajo delovanje srca in dihanja. Vzrok okvari živčnih celic možganov oz. njihovih vitalnih centrov za življenje je bila motena prekrvavitev možganovine do katere je prišlo zaradi hude oteklosti možganov, ki je trajala daljši čas oz. vse od neposredno po poškodbi možganov do nastopa smrti in vztrajala kljub ukrepom za zmanjševanje oteklosti možganov. Oteklost možganov in posledične krvavitve v možganovino so bile posledica strelnih poškodb možganovine, ki jih je oškodovanec utrpel v obravnavanem dogodku dne 16.12.2014. Janko Jamnik je umrl dne 19.12.2014. Ker poškodbe niso bile združljive s preživetjem, tudi takojšnja medicinska pomoč ne bi mogla rešiti njegovega življenja. Pri raztelešenju trupla oškodovanca so ugotovili strelni poškodbi glave in možganov, ki sta bili povzročeni z dvema streloma iz strelnega orožja oz. zadetjem dveh projektilov v področje glave oškodovanca. Projektila sta bila glede na značilnosti vstrelnih ran (odsotnost dopolnilnih faktorjev na koži okrog strelnega defekta, ki nastanejo zaradi odlaganja elementov, ki nastanejo pri gorenju smodnika) in značilnosti pridruženih poškodb lobanjskega svoda in možganov izstreljena iz kratkocevnega orožja in z razdalje, ki je bila najmanj večja od 50 cm oziroma do največ 70 cm med ustjem cevi strelnega orožja in površino telesa. Izvedenec je pojasnil, da v kolikor je bil pri strelih iz orožja uporabljen dušilec poka, bi bila lahko strelna razdalja tudi do največ polovice krajša. Značilnosti poškodb možganov potrjujejo, da gre za poškodbe povzročene s projektili manjše energije. Pri zunanjem pregledu trupla so levo v področju senčnice in prehoda med senčnico in zatilnico ugotovili vstrelni rani. Vstrelna rana v področju leve senčnice (izvedenec je na glavni obravnavi pojasnil, da je vstrelna rana na fotografiji št. 24 na list. št. 2021 označena s št. 1, enako je ta poškodba s št. 1 označena na fotografiji št. 6 na list. št. 1012) se je nadaljevala v strelni kanal, ki se je zaključil z izstrelnim defektom v desni temenici, kjer so v podkožju poglavine našli projektil iz rumene kovine. Smer projektila oz. zastrelnega kanala so ocenili glede na stoječega in vzravnanega človeka. Kanal zastrela je potekal z leve proti desni, v ostrem kotu od spodaj navzgor in v blagem ostrem kotu od spredaj nazaj. Iz obdukcijskega zapisnika (list. št. 999-1029) je tudi razvidno, da je bil kot strelnega kanala od spodaj navzgor cca 30° do 35° in 5° do 8° od spredaj nazaj. Vstrelna rana v področju meie med levo senčnico in levo polovico zatilnice (izvedenec je na glavni obravnavi pojasnil, da je vstrelna rana na fotografiji št. 24 na list. št. 2021 označena s št. 2, enako je ta poškodba s št. 2 označena na fotografiji št. 6 na list. št. 1012) se je nadaljevala v strelni žleb, ki se je zaključil z izstrelnim defektom v levi polovici čelnice, kjer so v podkožju poglavine našli projektil rumene kovine. Smer projektila oz. zastrelnega žlebiča so ocenili glede na stoječega in vzravnanega človeka. Žleb zastrela je potekal v zelo majhnem ostrem kotu z leve proti desni oz. od zadaj naprej in od spodaj navzgor. Iz obdukcijskega zapisnika (list. št. 999-1029) je tudi razvidno, da je bil kot strelnega kanala od spodaj navzgor cca 30° in od zadaj navzpred od levo proti desni za cca 10°. Potek lomnih pok kaže na verjetnost zaporedja strelov iz orožja, ki so si sledili tako, da je prvi projektil vstopil v področju leve senčnice in izstopil na temenu, drugi pa v področju meje med senčnico in zatilnico in izstopil v področju leve polovice čelnice. Izvedenec Zupanc je bil zaslišan tudi na glavni obravnavi dne 23.12.2015. V zvezi s svojim mnenjem je dodatno pojasnil, da je ocenil, da je šlo za strel iz daljave. Pred izdelavo mnenja so rekonstruirali lobanjski svod, zlepili fragmente, pogledali lomne poke. Določitev strelnega kanala je 100%. Ob vpogledu na fotografijo št. 24 na list. št. 1021 je tudi pojasnil, da je s št. 1 označen prvi strel, s št. 2 pa drugi strel, na sliki pa je tudi označil kje je sprednji in zadnji del lobanje. Kateri je bil prvi in kateri drugi strel je določil na podlagi lomnih pok (gre za t.i. Puppejevo pravilo), ker poki, ki nastanejo sekundarno, ne prečkajo primarnih lomnih pok in tukaj je z dokajšnjo verjetnostjo lahko določil zaporedje strelov. Drugi strel je gotovo prišel od zadaj, prvi strel lahko od strani. Žrtev po prvem strelu verjetno ni obstala v istem položaju kot je bila, verjetno je prišlo do odmika glave od mesta, kjer je tekel projektil, zato je bil izpostavljen zadnji del za ušesom lobanje, ker je verjetno od udarca projektila imel pritisk. Izvedenec je izključil možnost, da bi storilec strele povzročil tako, da bi stal čisto spredaj pred oškodovancem. Glede strelne razdalje je izvedenec še pojasnil, da je šlo za strel iz razdalje pri kratkocevnem orožju, ker ni dopolnilnih faktorjev, torej znakov izgorevanja smodnika kot je plamen, dim, tetovaža, neizgoreli, izgoreli delci smodnika, itd. in so samo znaki prebojne moči projektila. Glede na to in podatke literature je bila tako strelna razdalja (gre za razdaljo med izstopno točko iz orožja in vstopno točko na glavi) najmanj 50 cm ali celo najmanj 70 cm. Pojasnil je, da lahko na vprašanje, kaj se zgodi glede krvavitve pri takšnem strelu v glavo, kot ga je utrpel oškodovanec, odgovori hipotetično, ker je to odvisno od tega ali gre za poškodbo arterijskih ali venskih struktur. Definitivno na vstopnem mestu pride do defekta tkiva. Če je bila strelna razdalja 70 cm ali več, krvnih sledov na strelcu ne bi bilo. Če pa bi bila ta razdalja 50 cm, pa je to odvisno ali je poškodovan arterijski ali venski sistem. V arterijskem sistemu je tlak bistveno višji in tudi delci krvi pršijo dlje (ne pride do izbrizga krvi, pač pa gre za razpršitev), v kolikor pa gre samo za poškodbo ven, pa ni nujno da pride do velikega razsoja oz. razpršitve, saj pri oškodovancu tudi ni prišlo do prestrela ampak je šlo za dva zastrela. Po predočenju izpovedbe izvedenca Sabliča, da se pri streljanju s takšnim kalibrom, kot je bil uporabljen, rana v trenutku zapre, je izvedenec Zupanc pojasnil, da je edina poškodba pri kateri nastane defekt tkiva, kar pomeni, da del tkiva manjka, vstrelna rana in se tukaj nič ne zapre. Verjetno je Sablič mislil nekaj drugega, pa si narobe razlaga. Vedno na mestu poškodovanja najprej pride do stisnjenja ožilja, drobnega ožilja, ki se celo nekoliko umakne, zato ni nujno, da poškodba takoj zakrvavi ampak zakrvavi z določenim zamikom. Do tega lahko pride, ni pa nujno. Po predočenju fotografij s kraja kaznivega dejanja (priloga A195) je izvedenec pojasnil, da je na sliki 94 (gre za avto Honda H-RV) in 100 (gre za avto Opel Meriva) verjetno možganovina. Pojasnil je tudi, da glede na slike in krvne sledove gre zagotovo tudi za arterijsko kri. Arterijski sistem ima precej visok tlak, prišlo je tudi do iztisa možganovine, je pa očitno pri obeh poškodbah prišlo do razsoja krvi, ker so ene relativno visoko, ostale so pa relativno nizko skoncentrirane. To je verjetno posledica drugega strela v glavo (kar pa je težko trditi z gotovostjo). Izvedenec v nadaljevanju ni mogel potrditi ali bi se kri znašla na strelcu, glede na dejstvo, da se ne more opredeliti do tega ali je bila strelna razdalja 50 cm, 70 cm ali 5 metrov. Če bi se strelec nahajal v radiusu od mesta, kjer je pokojni obležal oz. bil ustreljen, pa do mesta, kjer so končale kapljice in deli možganovine, potem bi se kri znašla na strelcu, sicer pa ne. Uporaba dušilca zvoka ali katerikoli drugi dodatek na sprednjem delu cevi filtrira delce, ki nastanejo pri izgorevanju smodnika in je zato teh delcev manj, posledično pa je razdalja do katere sežejo bistveno krajša, za polovico krajša kot če ni uporabljen dušilec, torej je strelna razdalja lahko najmanj 25 oz. 35 cm. Ob takšnem zadetju profila v glavo ter upoštevanju dejstva, da je šlo za kratkocevno orožje in kaliber ni bil velik, se človek zruši sam v sebe (se zgrudi, sesede), to se zgodi v nekaj sekundah, verjetno ne dlje kot deset sekund. 112. Sodišče sledi izvedenskemu mnenju izvedenca Zupanca glede vrste poškodb, ki jih je utrpel oškodovanec in načina njihovega nastanka, glede strelnih kanalov, glede zaporedja strelov ter glede vzroka smrti oškodovanca. Prav tako sodišče sledi pojasnilom izvedenca na glavni obravnavi glede krvavenja iz takšne poškodbe in glede reakcije človeka pri takšnih poškodbah (da se zruši sam v sebe v nekaj sekundah). Enako tudi glede dejstva, da ni šlo za strel iz bližine, saj je takšna ugotovitev enaka pri vseh izvedencih. Izvedenec Zupanc je namreč opravil zunanji pregled in raztelešenje trupla oškodovanca, svoje mnenje pa je prepričljivo pojasnil tudi zaslišan na glavni obravnavi. Svoje zaključke o zaporedju strelov je utemeljil s Puppejevim pravilom in tudi izvedenec Peschel je pojasnil, da v tem primeru šteje ugotovitve Zupanca za korektne in utemeljene. Sodišče tako ne dvomi, da je izvedenec Zupanc svoje mnenje izdelal korektno in strokovno in mu zato sledi v obsegu navedenem zgoraj. Glede strelne razdalje se bo sodišče opredelilo v nadaljevanju sodbe, saj si izvedenci razen dejstva, da ni šlo za strel iz bližine, glede strelne razdalje niso bili enotni. Ali bi strelec glede na vrsto in način povzročenih poškodb moral imeti na sebi krvne sledove, izvedenec Zupanc ni mogel podati zanesljivega odgovora, vendar pa sodišče glede tega ne sledi njegovim pojasnilom, saj sam ni izvedenec za krvne sledi in zato nima potrebnega znanja za podajanje mnenja glede tega. Sodišče je namreč v zvezi s tem vprašanjem izvedenstvo zaupalo nemškemu Inštitutu za sodno medicino pri Ludwig-Maximilians-Universitat v Miinchnu. Postavljen je bil prav izvedenec za krvne sledi. Iz njegovih pojasnil tako v pisnem kot v ustnem mnenju je jasno, da za kompetentno podajo mnenja v zvezi s krvnimi sledovi ne zadošča zgolj znanje medicine temveč tudi fizikalna znanja in predvsem dolgoletne izkušnje, ki pa jih kot rečeno izvedenec Zupanc s tega področja nima. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 35/63

IZVEDENSKO MNENJE ZA KRVNE SLEDI - IZVEDENEC PESCHEL 113. Iz pisnega izvedenskega mnenja izvedenca za krvne sledove prof. dr. Oliverja Peschla izhaja, da je izvedenec ponovno pregledal jakno Bugatti, poslano pisno dokumentacijo, skico in fotografije. Tudi po dodatni preiskavi jakne, je izvedenec enako kot to izhaja iz poročila NFL, ugotovil, da na jakni Bugatti niso bili najdeni nobeni krvni sledovi. Izvedenec je ugotovil, da sta bila dva strela izstreljena iz različnih smeri, prvi strel z leve spredaj proti desni zadaj in drugi z leve zadaj spodaj proti desni spredaj zgoraj. Da je šlo za prav takšno zaporedje obeh strelov je spričo okoliščine, da se na podlagi potekov razpok na podlagi Puppejevega pravila lahko vzpostavi sekvenca poškodb, tak zaključek po mnenju izvedenca Peschla sklepčen. Posledično je moralo priti do jasne spremembe prostorske postavitve v oseh med strelcem in predelom glave prizadetega. Glede na premičnost glave oz. trupa se po mnenju izvedenca zdi ta sprememba osi brez težav možna zaradi obračanja glave in trupa prizadetega in ni nujno pogojena s premikanjem strelca. Ker je šlo za poškodbe z izstrelki kalibra 7,65 mm s polnim plaščem, je na podlagi obstoja dveh poškodb zaradi strelov, ki sta obtičala v telesu, prej izhajati iz nižjih energetskih vrednosti v primerjavi s sicer običajno sestavo kalibra 7,65 mm. Pri kalibru 7,65 mm ponavadi v bistvenem opažajo prestrelitve lobanje (na glavni obravnavi je ob tem še pojasnil, da je energija izstrelka lahko različna glede na uporabo dušilca, vrsto izstrelka in vrsto orožja). Vsekakor gre tu delno za izstrelke, ki so prileteli močno tangencialno glede na glavo prizadetega in ki s tem nad-proporcionalno veliko energije oddajo ob poševnem predoru kosti (na glavni obravnavi je ob tem še pojasnil, da tangencialni poteki glede na glavo prizadetega pogojujejo višjo oddajo energije kot v primeru, če je glava prizadetega pod pravim kotom). V toliko navsezadnje po mnenju izvedenca tudi ni mogoče izključiti, da gre za standardno izdelavo s kalibrom 7,65 mm in standardno orožje s kalibrom 7,65 mm, četudi na to zgolj na podlagi morfoloških ugotovitev ni mogoče zanesljivo sklepati. Sklep glede strelne razdalje zgolj na podlagi morfoloških danosti ter ugotovitev obdukcije ni mogoč. Da se zgolj ugotoviti, da manjkajo tipični kriteriji za absoluten ali relativen strel iz bližine oz. kontaktni strel (na glavni obravnavi je ob tem pojasnil, da je vsaka strelna razdalja nad nekaj centimetri oddaljenosti med površino glave in ustjem orožja možna). Omejitev strelne razdalje, ki bi to presegala, zgolj na podlagi morfoloških znakov strelnih poškodb sodnomedicinsko ni mogoča oz. je ni mogoče zagovarjati. Ocene strelne razdalje na 50 do 70 cm po obdukcijskem mnenju z njihovega stališča ni mogoče preizkusiti. Glede na to, da je šlo za dve poškodbi iz strelov, kjer je izstrelek obtičal v telesu, je treba edini izstop krvi pričakovati na vstopnih strelnih poškodbah. Pri tem lahko pride do t.i. sledi povratnega brizganja (na glavni obravnavi je ob tem pojasnil, da kri in delno tudi tkivo s strani vstopne rane brizgnejo nazaj), lahko pa pride tudi do kapljičnih sledi, odtočnih sledi in v primeru gibanja do sledi, ki nastanejo v posledici odmeta. Očitno je bilo celostno ugotovljeno znatno izstopanje krvi, če se upošteva nanos krvi na tleh, ki je podoben luži (na glavni obravnavi je ob tem pojasnil, da se poleg večjega nanosa krvi na tleh v bližini nahajajo tudi odpadki embalaže kot da gre za medicinski material, zato gre sklepati, da je prizadeti na tem mestu ležal in bil medicinsko oskrbljen). S sodnomedicinskega vidika je razumljivo, da so strelne poškodbe vodile do nezmožnosti ravnanja, ki je nastopila sorazmerno hitro, vendar to (torej takojšnja nezmožnost ravnanja) v nobenem primeru ni nujno (na glavni obravnavi je ob tem pojasnil, da ni nujno, da so bili streli podani na tem mestu kjer je ležal). V toliko ni mogoče s končno gotovostjo izhajati iz tega, da je do strelnih poškodb tudi dejansko prišlo za osebnim avtomobilom Opel Meriva, čeprav ta kraj očitno predstavlja končni položaj obstreljenca. Glede na opozorila na medicinsko oskrbo ter okoliščino, da najdenih nanosov, ki so značilni za kri, ni mogoče šteti za zelo značilne za t.i. backspatter sledi (sledi povratnega brizga), je mogoče po mnenju izvedenca razpravljati, da gre pri tu opisanih nanosih krvi tudi za sekundarne kontaminacije v okviru medicinske oskrbe oz. odvoza poškodovanca (na glavni obravnavi je izvedenec bolj razumljivo pojasnil, da visoko karakteristične sledi za strele na osebnih avtomobilih niso našli in je do najdenih krvnih sledi lahko prišlo tudi v posledici medicinske oskrbe in odvoza). Jasna in razumljiva rekonstrukcija telesne drže ali položaja telesa obstreljenca v razmerju do osebnega avtomobila zgolj na podlagi sledi ni mogoča v toliko, kolikor ni mogoče sprejemljivo sklepati, da se je ta verjetneje lahko zadrževal za obema dokumentiranima avtomobiloma. Iz krvnih sledi se ne nakazuje, da je obstreljenec v trenutku streljanja stal pred ali med osebnima avtomobiloma. Zaradi teh razlogov tudi ni mogoče napraviti razumljivega sklepa, da bi bilo na obtoženčevi jakni treba pričakovati nanose, ki so značilni za kri. Glede na okoliščino, da ne gre za kontaktne strele oz. strele iz absolutne ali relativne bližine, tako in tako ne bi bilo utemeljeno pričakovati nanosov krvi na jakni storilca v obliki krvnih sledi, ki bi jih bilo neposredno povezovati s strelom. Sekundarne krvne sledi zaradi kasnejšega stika bi bile izvzete od navedenega, tu izvedene raziskave pa niso nakazovale niti na to. 114. Izvedenec Peschel je bil zaslišan tudi na glavni obravnavi, kjer je ponovno pojasnil svoje ugotovitve iz izvedenskega mnenja. Povedal je, da zato, ker ni šlo za strel iz relativne ali absolutne bližine oz. nastavljeni strel, krvnih sledi na oblačilu storilca ni sprejemljivo pričakovati. Seveda lahko pride do prenosa krvi, če pride do kontakta pred, med ali po nastanku ran s strelom, toda tudi to ni nujno in ni bilo mogoče ugotoviti v predmetnem primera. Povedal je tudi, da sam 100% ne more ugotoviti kateri strel je bil prvi in drugi, če pa je izvedenec sodne medicine na podlagi Puppejevega pravila ugotovil, da je bil prvi strel št. 1 in drugi strel št. 2, šteje te ugotovitve za korektne in utemeljene. Po predočenju, da je izvedenec Zupanc ugotovil, da strelna razdalja ni bila med 50 in 70 cm temveč najmanj 50 cm ali najmanj 70 cm, je izvedenec Peschel povedal, da se po njegovih izkušnjah znaki strela iz relativne ali absolutne bližine kažejo, kar se tiče zgolj morfologije rane, in do teh znakov ne pride že po nekaj centimetrih oddaljenosti. Če ni dodatnih dokazov kot je nanos ostankov strela okoli vstopne rane, potem po njegovih izkušnjah omejitev strelne razdalje ni mogoča, torej ne glede na ostanke po streljanju se da zgolj na podlagi morfologije rane reči, da je strelna razdalja morala znašati najmanj nekaj centimetrov. Omejitev glede vprašanja koliko več kot nekaj centimetrov s stališča morfologije rane ni mogoča in bi bila ugotovljiva s preiskavo ostankov streljanja. Po njegovem vedenju je prišlo v predmetnem primeru do ukrepov čiščenja okoli rane, zato je gotovo problematična tudi ocena situacije z ostanki streljanja, na kar je opozoril tudi izvedenec Manthei. Izvedenec je tudi pojasnil, da v primeru ozke povezanosti med ustjem orožja in zgornjo površino glave, predvsem na glavi ker imamo pod kožo ravno kost, pride zaradi vstopa plinov v strelni kanal do nastanka votline z ostanki po streljanju in do zelo značilne vstopne rane, V predmetnem primeru pa tega ni bilo zaznati. Zato zaključuje, da je bila strelna razdalja večja kot le nekaj centimetrov med ustjem orožja in glavo. Koliko večja je bila pa ne more povedati. Strelna razdalja lahko znaša 20 cm, 1 m, 3 m, 5 m, tega sam ne more razlikovati. Pri strelnih ranah lahko pričakujemo relativno hitro nesposobnost delovanja, gotovo pa v tem primeru nimamo opravka s strelnimi ranami, ki bi povzročile takojšnjo nesposobnost delovanja prizadetega. Zato je mogoče, da seje prizadeti po prvem strelu in morda tudi po drugem strelu lahko do določene mere gibal v prostoru. Predvsem gib glave in trupa, ki bi bil začet pred prvim strelom, se je lahko brez nadaljnjega nadaljeval po prvem in drugem strelu. 115. Izvedencu Peschlu je bilo predočeno tudi mnenje Maštruka v delu, ki se nanaša na krvne sledi (gre za mnenje z dne 30.11.2015, 14.-16. točka), prav tako so mu bile predočene skice, ki jih je izdelal Maštruko in prikazujejo po Maštrukovem mnenju položaj strelca in oškodovanca ob prvem in drugem strelu (priloge B210-219) ter fotografije iz ogleda kraja dejanja (priloga A165-A217). Sodišče zaradi lažjega razumevanja zato že na tem mestu povzema tisti del Maštrukovega mnenja, ki se nanaša na krvne sledi. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 36/63

116. V dopolnitvi mnenja z dne 30.11.2015 (točke 13-17) je Maštruko opravil rekonstrukcijo dogodka oz. položaja teles udeležencev dogodka na podlagi krvnih madežev najdenih na avtomobilih Opel Meriva in Honda. Na glavni obravnavi je ob tem še pojasnil, da v zraku nastanejo kroglice premera 2 do 5 mm, ki z veliko hitrostjo brizgajo iz rane. Če te kroglice krvi zadenejo kakšen objekt navpično pod pravim kotom, na tem objektu nastane krožni krvavi madež. Če pa kapljice krvi zadenejo podlago pod ostrim kotom, pa nastanejo podolgovate krvne sledi (tipično eliptične oblike). Pri tem ima elipsa daljšo in krajšo polos, daljša os kaže smer iz katere je prišla kapljica krvi, iz delitve daljše in krajše osi pa se lahko izračuna kot pod katerim je kapljica krvi zadela podlago. Maštruko v pisnem mnenju navaja, da na Oplu Meriva obstajajo sledi krvi na strehi ter zadnji bočni levi strani kabine, ki so na fotografijah št. 64-77 označene s skupno oznako 5. Te sledi krvi so na strehi krožne oblike, premera okoli 3 mm, na levi bočni strani kabine pa imajo ovalno obliko z izrazito iztegnjeno obliko z razmerjem male in velike polosi med 1:2 in 1:3. Velika polos krvnega madeža določa smer iz katere je priletela posamezna kapljica krvi, trigonometrijska funkcija arkus-sinus razmelja male in velike polosi pa določa kot pod katerim je posamezna kapljica krvi zadela določeno ploho avtomobila. To pomeni, da so kapljice krvi krožne oblike na strehi avtomobila zadele streho pod kotom približno 90 stopinj, to pa pomeni, da so padle navpično iz neba. Navedeno pomeni, daje strelna rana iz katere so priletele kapljice krvi bila nad ravnijo strehe avtomobila, tako da so kapljice krvi pod delovanjem gravitacijske sile v padajoči liniji zadele zgornjo ploho strehe pod kotom od približno 90 stopinj. To pomeni, da je bil ob zadetku oškodovanec v stoječem vzravnanem položaju telesa in se je nahajal v bližini zadnjega levega kolesa avtomobila Opel Meriva. Ostale kapljice krvi se nahajajo na zadnji levi bočni strani kabine in imajo izrazito padajočo linijo in naklon v smeri daljše polosi, kar pomeni, da so padale poševno navzdol (fotografije št. 70, 71, 74). Ker sta oškodovanca dva strela zadela v levo stran glave in torej ni izhodnih strelnih ran, sklepa, da sta krvaveli le dve vhodni strelni rani na levi strani glave oškodovanca. Iz navedenega Maštruko sklepa, da je v trenutku zadetka v levo stran glave moral biti oškodovanec v stoječem položaju in je z levo stranjo glave bil obrnjen proti levem zadnjem delu avtomobila. Ker je izvedenec za sodno medicino ugotovil, da je bila strelna razdalja od 50-70 cm, to pomeni, da je strelec streljal proti oškodovancu iz nekoliko nižjega položaja, ki se nahaja približno na sredini zadnje strani avtomobila Opel Meriva. Na istem avtomobilu obstajajo krvne sledi tudi na zadnji strani, to je na petih vratih avtomobila in na zadnji registrski tablici. Te sledi so označene s skupinsko oznako 6 in so prikazane na fotografijah št. 78-90 na katerih je razvidno, da gre za številne krvne madeže na zadnjem delu avtomobila, ki so večinoma krožne oblike premera okoli 3-5 mm in se nahajajo bistveno nižje od sledi na strehi avtomobila in sicer kar največ nekje na sredini petih vrat. Na fotografiji št. 99 in 100 je podolgovata sled krvi z delcem tkiva (označena s št. 7), ki je podobna možganski strukturi, ki se nahaja na skrajnem desnem delu zadnjega dela navedenega avtomobila. Podolgovat krvni madež ima obliko elipse, z razmerjem daljše in krajše polosi okoli 1:2,0 do 1:2,5, kar pomeni, daje ta kapljica krvi, ki je naredila madež, priletela na zadnjo ploskev avtomobila pod kotom 24 do 30 stopinj. Na podlagi skorajda krožne oblike zgoraj navedenih madežev, lahko sklepamo, da so določene kapljice krvi priletele pod pravim kotom 90 stopinj na zadnjo ploskev avtomobila. Zato lahko sklepamo, da je leva stran oškodovančeve glave v trenutku drugega zadetka v glavo bila v bistveno nižjem položaju v primerjavi s situacijo pri prvem zadetku v njegovo glavo. V trenutku drugega zadetka je bil oškodovanec zagotovo v nekem nizkem položaju, lahko da je počepnil ali da je bil v sedečem položaju telesa pri čemer je leva stran njegove glave najverjetneje bila nekje v bližini kljuke petih vrat Opla Merive. Če upoštevamo ugotovitev zdravnika sodne medicine, da je bila razdalja streljanja nekje med 50 in 70 cm, Maštruko sklepa, daje strelec v času sproženja drugega strela imel pištolo v rokah v nekem nizkem položaju (lahko daje počepnil) in se je nahajal v neposredni bližini zadnjega desnega roba Opla Merive. Na sosednjem avtomobilu Honda obstaja le ena sled v obliki krvnega madeža in sicer na zadnji levi strani, spodaj levo na zadnjih tretjih vratih Honde. Ta sled je označena s št. 8. Na fotografijah je vidno, da je to krvna sled v obliki podolgovatega madeža dolžine okoli 3 cm in širine okoli 3 mm v najširšem delu ter da poteka navzdol in zapira kot od 45 do 50 stopinj v odnosu na horizontalo. Če je krvna sled št. 8 nastala iz oškodovančeve rane, je na to pozicijo kapljica njegove krvi priletela v trenutku sproženja drugega strela v oškodovanca. Zaradi velike oddaljenosti od krvnih sledi št. 5, ki izvirajo iz prvega strela, do sledi št. 8, je izključena možnost, da bi krvna sled št. 8 lahko nastala že pri prvem strelu. Krvne sledi št. 6 in 7 na avtomobilu Opel Meriva ter krvna sled št. 8 na avtomobilu Honda so torej nastali v trenutku sprožitve drugega strela, ko je bil oškodovanec v nizkem položaju, pri čemer je bila leva stran njegove glave v neposredni bližini kljuke petih zadnjih vrat avtomobila Opel Meriva. Strelec je v tem trenutku moral biti v nekem nizkem položaju, najverjetneje je počepnil, nahajal pa se je v neposredni bližini zadnjega desnega roba navedenega avtomobila, ustje cevi pištole pa je moralo biti okoli 50- 70 cm oddaljeno od vhodne strelne rane na levi strani oškodovančeve glave. Glede na takšne ugotovitve je strelec najverjetneje bil nekje med krvno sledjo št. 7 na avtomobilu Opel Meriva in krvno sledjo št. 8 na avtomobilu Honda. Sled št. 8 na avtomobilu znamke Honda pokaže kolikšen je bil doseg kapljic krvi iz strelne rane na levi strani oškodovančeve glave v trenutku sproženja drugega strela. Iz navedenega Maštruko sklepa, da je strelec v tem trenutku bil v dosegu kapljic krvi, kar pomeni, da bi njegove pesti, rokavi in prednja stran zgornjega oblačila morali ravno tako biti poškropljeni - kontaminirani s krvjo oškodovanca. Ker na obtoženčevi jakni Bugatti niso bile najdene sledi krvi, strelec, ki je sprožil drugi strel, gotovo ni imel na sebi jakno Bugatti. Maštruko je zaslišan na glavni obravnavi enako pojasnil svoje ugotovitve v zvezi s krvnimi sledmi ter ob tem sodišču predložil tudi slikovni prikaz pozicije oškodovanca in strelca pri prvem strelu (priloge B210-B214) ter pri drugem strelu (priloge B215-B219). 117. Sodišče temu delu Mastnakovega mnenja v zvezi s krvnimi sledovi ne sledi. Maštruko je namreč že sam v dopolnitvi mnenja navedel, da so bile sledi na kraju dogodka merjene s centimetrsko natančnostjo, tak način merjenja sledi (zlasti krvnih sledi) pa ne omogoča ugotavljanja medsebojne razdalje med posameznimi sledmi krvi, poleg tega pa krvne sledi tudi niso natančno izmerjene v smislu določanja višine nad tlemi ter dolžine in širine posameznega madeža, zaradi česar pa je oteženo izvajanje analize krvnih madežev v smislu natančnega določanja položaja oškodovančeve glave v konkretnem dogodku. Zaradi navedenega Maštruko v svojem mnenju predlaga opravo 3D rekonstrukcije dogodka, vendar pa je Maštruko sam na glavni obravnavi pojasnil, da ker ne razpolaga z natančnimi podatki o krvnih sledeh (kje točno so bili, kakšen je razmak med njimi, itd.) je sam izdelal zgolj približno rekonstrukcijo in boljše rekonstrukcije glede na podatke spisa sploh ni mogoče izdelati. Poleg tega ni mogoče mimo dejstva, da je Maštruko izhajal tudi iz napačne predpostavke pri svoji analizi in sicer, da je bila strelna razdalja med 50 do 70 cm, kar pa ne drži. Ko mu je bil predočen podatek o strelni razdalji podan s strani izvedenca Zupanca na glavni obravnavi, je Maštruko povedal, da tega podatka ni imel (to kaže na pomanjkljivost in nepopolnost dokumentacije s katero je razpolagal ob izdelavi svojih mnenj), je pa zraven še pojasnil, da to v ničemer ne vpliva na položaj oškodovanca ter dejstvo, da se je strelec moral nahajati med oškodovancem ter sledjo št. 8, kar pomeni, da bi morali biti sledovi krvi na obleki strelca. Sodišče ne sledi Maštruku, saj se je ob zaslišanju na glavni obravnavi njegovo mnenje izkazalo za neprepričljivo tudi iz razloga, ker ni znal pojasniti, zakaj sledovi krvi niso bili najdeni tudi na tleh med oškodovancem ter sledjo št. 8. Izvedenec je to pojasnjeval z dejstvom, da je deževalo in so se majhni sledovi krvi na horizontalni podlagi verjetno izprali. Kljub temu, da je bilo tekom postopka ugotovljeno, da v kritičnem času ni deževalo (Maštruko je izhajal iz dejstva, da je deževalo, ta podatek mu je očitno napačno posredovala obramba, kar ponovno kaže na slabost izdelave strokovnega mnenja, ko sta oba strokovnjaka obrambe razpolagala z nepopolnimi ali celo napačnimi podatki), pa Maštruko ni znal pojasniti dejstva, da tudi če bi res deževalo, so bile kapljice krvi najdene na strehi Opla Merive, streha pa ima enak horizontalni položaj kot tla. Maštruko na glavni obravnavi sam prizna, da je to pomanjkljivost njegove verzije dogodka, ob tem pa neprepričljivo vztraja, da vsi ostali sledovi krvi kažejo na potek dogodka kot ga je sam slikovno prikazal. Nadaljnja okoliščina, ki izpodbija Maštrukove zaključke, je dejstvo, da je bil oškodovanec najden, ko je ležal na tleh, oddaljen 1 m do 1,5 metra od avtomobila Opel Meriva, kar izhaja iz prepričljive izpovedbe Horvata, ki je prvi našel oškodovanca, navedeno pa je smiselno potrjeno tudi s fotografijami luže krvi in sanitetnega materiala kjer je bil oškodovanec oskrbljen. Maštruko pa pri svojih fotografijah drugega strela (B215-B219) izhaja iz izhodišča, da je oškodovanec pri drugem strelu sedel na tleh in bil naslonjen s hrbtom na zadnji del Opla Merive, zaslišan na glavni obravnavi pa tudi pove, da je bil po njegovo položaj oškodovanca po drugem strelu tak kot ga je sam narisal in je po tem samo še padel dol na tla. Kot že rečeno pa to ne drži. Prav tako Maštruko pri fotografijah drugega strela ni upošteval, da je bil strelni kanal pri obeh strelih od spodaj navzgor pod kotom 30 stopinj in ko mu je bilo navedeno predočeno, je povedal, da je strelec pri drugem strelu moral imeti nek nizek položaj (če je bila oddaljenost velika, je moral ležati, če pa se je nahajal bliže, je lahko čepe streljal) in je to, kar je naredil, le ena delovna verzija, verjetno pa bi bilo potrebno 3D rekonstrukcijo popraviti z natančnejšimi podatki. Čeprav iz zaslišanja Maštruka na glavni obravnavi izhaja, da je v zvezi s krvnimi sledmi izdelal 100, 200 takšnih analiz, pa ni mogoče mimo dejstva, da Maštruko niti ni izvedenec za krvne sledi, njegove izkušnje s to tematiko pa so v primerjavi z izvedencem Peschlom minome, obenem pa tudi Maštruko nima znanja s področja medicine, ki se je ravno ob zaslišanju izvedenca Peschla izkazalo za bistveno pri izdelavi mnenja v zvezi s krvnimi sledmi. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 37/63

118. Izvedenec Peschel je povedal, da večino pojasnil Maštruka kako je lahko prišlo do nanosov krvi na prizadetem (torej na avtomobilih), šteje iz fizikalnega stališča za sprejemljive. Vsekakor pa so narejene določene predpostavke, ki jih na noben način ne more šteti za sprejemljive. Prva premisa, ki je narejena, je, da so vse krvne sledi najdene na Opel Merivi in Hondi bile neposredno sprožene s postopkom streljanja. O drugih možnostih nastanka teh krvnih sledi se v mnenju Maštruka sploh ne diskutira. Iz slike št. 62 (priloga A196) se vidi zelo velik nanos krvi v neposredni bližini zadnjega dela Opla Merive, ta oddaljenost je od 1-1,5 metra. Sam izhaja iz tega, daje oškodovani ležal na tem mestu in je na tem mestu izgubil veliko krvi. V okolici je veliko materiala, embalaže zaradi medicinske oskrbe. Očitno je tu prišlo do zelo intenzivne medicinske oskrbe oškodovanca, vključno z nalaganjem in odvozom z medicinskim transportom. Pri intenziteti krvavenja na katerega se da sklepati glede na velikost krvavitve na tleh je sklepati, da je vsak od medicinskih pomočnikov, ki je kadarkoli imel kontakt z glavo oškodovanca, imel kontakt z njegovo krvjo in je z nadaljnjimi gibi lahko to kri prenašal naprej. Na vsakem kraju dejanja kjer so krvne sledi, imamo možnost spremembe prvotnega položaja krvnih sledi, najprej s pričami, ki priskočijo na pomoč, medicinskim reševalnim osebjem in policisti. Odvisno od primera je ali pride do majhnih sprememb na krvnih sledovih, večje spremembe krvnih sledi ravno v primerih, kjer pride do večjih krvavitev, pa so tudi možne. V mnenju Maštruka pa se na nobenem mestu ne obravnava možnost nastanka sekundarnih nanosov krvi, ki bi tako nastali. Pomembni so tudi naslednji aspekti. Krvna sled na strehi Opla Merive je razvidna na slikah 75 in 76 (priloga A203) in je v pretežni meri okrogla. Maštruko pravilno ugotavlja, da je do tega nanosa prišlo iz desnega kota, vendar ne nujno z neba, saj spregleda, da je taka sled lahko nastala tudi iz ravni pod streho Opla Merive. Krvne kapljice kažejo značaj balističnega projektila, iz njihovega izvora se pospešijo in so potem podvržene zračnemu uporu in gravitacijski sili zemlje. To pomeni, da krvna kapljica, ki izvira iz spodnje strani in je pospešena navzgor, lahko tvori zaradi gravitacijske sile zemlje lok in potem navpično pade navzdol. To pomeni, da na ta način navpično nastala krvna sled, kot tu na strehi Opla Merive, lahko brez nadaljnjega izvira iz izvora, ki leži pod ravnjo, kjer je prišlo do zadetka. Izvedenec je opozoril tudi na nadaljnjo kapljo krvi na strehi Opla Merive (priloga A203) od katerih pa je prikazano relativno največja. Visoko karakteristični nanosi krvi se odlikujejo s tem, da so nanešeni z zelo drobnimi kapljicami oz. brizgi. To je povezano s tem, da se pri strelnem dogodku zelo velika količina energije koncentrira na relativno majhni površini. To povzroči, da pride do relativno hitrega povečanja površinske napetosti krvi tako, da so zelo drobni in številni nanosi krvi visoko karakteristični za dogodke povezane s streljanjem. Takega vzorca pa tukaj ni videti. To pomeni, da v predmetnem primeru gotovo ni podan vzorec, ki bi visoko karakteristično kazal na streljanje. Zaradi tega po izvedenčevem mnenju ni dopustno to kapljo krvi enoznačno povezovati z določenim dogodkom streljanja. Ta sled je lahko nastala zaradi postopka streljanja, vendar to na noben način ni nujno. Oblika krvne sledi in maloštevilnost krvnih sledi nasprotuje domnevi, da je do te sledi prišlo zaradi postopka streljanja. 119. Na slikah št. 65-68 (priloga A198-A199) se vidijo krvne sledi, ki so na blatnik nanesene pod skoraj ravnim kotom. To pomeni, da so morale te sledi izvirati iz ravni, ki leži pod lokalizacijo teh sledi. Če se kri pospeši od spodaj navzgor in zadane ob določeno površino, potem je razpoznaven nanos od spodaj navzgor. Če do tega nanosa pride kasneje, torej po določenem času, ko je na kri že delovala gravitacijska sila, potem lahko deluje kot daje do nanosa prišlo horizontalno. Če kri zadane površino še kasneje, potem lahko deluje kot, da je kri na površino bila nanesena od zgoraj navzdol. Torej krvna sled, ki jo zaznamo v določeni višini, lahko vedno izvira iz izvora, ki leži pod to višino. Če pa imamo horizontalni nanos krvi, potem ta nanos ni mogel izvirati iz izvora, ki leži nad tem nivojem, ker sled, ki prihaja od zgoraj, bi vedno nakazovala os nanašanja navzdol, ker ne more nenadoma zaradi gravitacijske sile zemlje preiti v horizontalno smer. To pomeni, daje ta krvna sled morala izhajati iz enake višine ali manjše višine. Ta sled na sliki št. 64 (priloga A197) pa se nahaja na tem mestu, torej pod nivojem zgornjega roba gume. To pa pomeni, da je do teh nanosov krvi verjetno prišlo iz izvora, ki leži pod nivojem zgornjega roba gume Opla Merive. Takšnega strela pa si ni mogoče razložiti na podlagi predstavljenega scenarija s strani Maštruka. 120. Natančnejša rekonstrukcija oz. določitev položaja telesa oškodovanca za prvi in drugi strel po mnenju izvedenca ni niti možna niti dopustna. Maštrukovi rekonstrukciji podani za strel št. 2 nasprotujejo tudi številni drobni nanosi krvi na zadnji strani petih vrat Opla Merive. Na fotografijah 81-84 (priloga A206-A207) so vidne edine drobne krvne sledi na površinah, ki so bile nanesene tudi pretežno iz desnega kota. Po rekonstrukciji Maštruka za drugi strel pa potem ne bi bilo za pričakovati, da gre v tem primeru za okrogle sledi. Prav tako izvedenec ne šteje za utemeljen Maštrukov sklep, da sled na avtomobilu Honda, ki je označena s št. 8 pomeni, daje nujno, da bi se na jakni strelca nahajale sledi krvi. Po eni strani na noben način ne more šteti za zagotovljeno, da je ta posamezna sled imela neposredno povezavo s strelom, po drugi strani pa se iz tega gotovo ne da sklepati, da če ima posamezna sled višji oz. daljši domet, morajo vse osebe ali predmeti, ki bi bili bližje prizadetemu glede na ta domet kazati nanose krvi na oblačilih. To je ena izmed možnosti, vendar ta ni edina sprejemljiva. Sam ne šteje za sprejemljivo, da se iz obstoječih krvnih sledi naredi tako natančna rekonstrukcija kot jo je prikazal Maštruko. To je ena možnost po kateri je lahko prišlo do streljanja, vendar je le ena izmed številnih možnosti. Ena od možnosti tudi je, daje strelec pri prvem in drugem strelu stal za Opel Merivo, vendar to ni nujno. 121. Izvedenec Peschel je po predočenju slike številka 1 iz izvedenskega mnenja Sabliča, ki prikazuje položaj strelca in žrtve, povedal, da Sabličeva rekonstrukcija položaja strelca izhaja iz linearne ekstrapolacije strelnega kanala, ki je bila ugotovljena pri obdukciji s strani izvedenca medicinske stroke, vendar takšni strelni kanali ne potekajo vedno popolnoma linearno. Predvsem pri tangencialnih strelih, ki so podani v konkretnem primeru pri obeh strelih, lahko v primeru, če pride do predora lobanje, pride do znatnega preloma strelnega kanala. To pomeni, da takšno linearno podaljšanje strelnega kanala navzven oz. takšna ekstrapolacija, zaradi možnosti preloma strelnega kanala, ki ga ni mogoče izračunati, ni mogoče oz. ni dopustno. Druga še pomembnejša stvar pa je ta, da ne moremo sklepati na položaj telesa žrtve v trenutku, ko je prišlo do streljanja. Lahko je oškodovanec stal v popolnoma normalnem, vzravnanem položaju. Potem bi bilo sprejemljivo, da bi strel, ki prihaja od smeri levo spredaj v smeri desno zadaj, prišel iz smeri levo spredaj. Če pa žrtev drži glavo zaradi določenega zunanjega vzroka v nekem drugem položaju, npr. če obme glavo vstran, potem lahko brez nadaljnjega celo pri manjšem obratu oz. naklonu glave, dobite tudi horizontalni strelni kanal. Torej mnenje, daje strelec moral biti v klečečem položaju, ne more biti na noben način ugotovljeno z gotovostjo. To je zgolj ena od možnosti. Možnost, da žrtev ni držala glave popolnoma naravnost temveč pod določenim naklonom ter je bil strelec v zravnanem položaju ali do določene mere sklonjen je po izvedenčevem mnenju najmanj enako verjetna. 122. Sodišče v celoti sledi ugotovitvam izvedenca Peschla. Svoje mnenje je namreč prepričljivo obrazložil zaslišan na glavni obravnavi. Zaključka, da ni šlo za strel iz neposredne bližine in da se je oškodovanec lahko po strelih še do določene mere gibal, sta tudi skladna z ugotovitvama izvedenca Zupanca (izvedenec Zupanc je povedal, da se človek zruši sam v sebe v nekaj sekundah, Peschel pa pove, da takšne strelne rane ne povzročijo takojšnjo nesposobnost delovanja prizadetega). Predvsem je zelo jasno in logično izvedenec Peschel tudi obrazložil, zakaj ni mogoče slediti zaključkom Maštruka v zvezi s krvnimi sledovi. Sodišče kot logična sprejema njegova pojasnila, da so vedno mogoči sekundami nanosi krvnih sledi, da zaradi sile gravitacije navpično nastala krvna sled lahko vedno izvira tudi iz izvora, ki leži pod ravnjo, kjer je prišlo do zadetka sledi, da kaplja krvi na strehi Opla Merive (priloga A203) ni visoko karakteristična za dogodke povezane s streljanjem (običajni so zelo drobni in številni nanosi krvi), da je možno, da se je oškodovanec po strelih do določene mere še gibal v proštom, česar pa Maštruko ni upošteval. Glede na dejstvo, da je izvedenec Peschel po izobrazbi zdravnik, kar je za podajanje izvedenskega mnenja v zvezi s krvnimi sledovi po mnenju sodišča vsekakor potrebna izobrazba (takšne izobrazbe pa Maštruko nima), saj ni pomembno le znanje o načinu nanosa krvnih sledi, temveč tudi znanje o tem kakšno je krvavenje pri takšnih poškodbah kot jih je utrpel oškodovanec, kako se človek s takšnimi poškodbami še giblje v prostoru ipd., kar vse so odločilne okoliščine, mu sodišče v celoti sledi. Izvedenec Peschel je tudi pojasnil, da je svoje izobraževanje kot strokovni zdravnik za sodno medicino pričel že leta 1991 na univerzi v Mtinchnu. V Munchnu kjer dela, je njihov inštitut zelo velik, z 20 kolegi zdravniki, ki skupno na leto opravijo med 2.000 in 2.500 sekcij in pokrivajo območje, ki obsega 5 do 6 milijonov prebivalcev. Izvedenec je tudi pojasnil, daje med leti 1993 in 2010 skupaj s svojimi kolegi delal praktično vse krvne delikte na območju, ki ga pokrivajo. Že 10 let je tudi vodja delovne skupine za analizo krvnih sledi pri nemškem združenju za sodno medicino. Sodišče glede na tako obsežne in dolgoletne izkušnje izvedenca na področju krvnih sledov, nima nikakršnih dvomov v njegovo mnenje. Po drugi strani je Maštruko pojasnil, da je sam izdelal 100, 200 takšnih analiz, vendar pa iz njegovih strokovnih referenc tudi jasno izhaja, da ni izvedenec za krvne sledi (pojasnil je tudi, da na Hrvaškem ne obstaja strokovnjak, ki bi delal dinamično analizo krvnih sledi), kar pomeni, da so njegove izkušnje s krvnimi sledmi neznatne v primerjavi z izkušnjami izvedenca Peschla. Prav tako pa se je mnenje Maštruka tudi v drugih delih (in ne samo v delu, ki se nanaša na krvne sledi) izkazalo za neprepričljivo, kar bo še podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, zato mu sodišče v zvezi s krvnimi sledmi ne sledi, temveč sledi mnenju izvedenca Peschla torej da zato, ker ni šlo za strel iz relativne ali absolutne bližine oz. nastavljeni strel, krvnih sledi na oblačilih storilca ni sprejemljivo pričakovati. 123. Prav tako sodišče sledi izvedencu Peschlu v zvezi s pojasnili glede Sabličevih ugotovitev o položaju strelca in oškodovanca. Sodišče torej sledi, da je pozicija, ki jo je slikovno prikazal izvedenec Sablič, zgolj ena izmed možnosti, ne pa edina možna glede na dejstvo, daje Peschel prepričljivo pojasnil, da je glava zelo gibljiv del telesa ter da lahko pride do preloma strelnega kanala, zato takšno linearno podaljšanje strelnega kanala navzven oz. takšna ekstrapolacija kot jo je izvedel Sablič, zaradi možnosti preloma strelnega kanala, ki ga ni mogoče izračunati, ni mogoče oz. ni dopustno. Teh okoliščin, ki jih je izpostavil Peschel in so logično sprejemljive, pa izvedenec Sablič ni upošteval. Glede na navedeno sodišče v celoti sledi Peschlu, da je takšen položaj strelca in žrtve kot ga je prikazal Sablič zgolj ena izmed možnosti, nikakor pa ne edina. Se bo pa sodišče glede položaja strelca in žrtve ter strelne razdalje opredelilo še v nadaljevanju sodbe. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 38/63

IZVEDENSKO MNENJE BALISTIČNE STROKE - IZVEDENEC SABLIČ 124. Iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca balistične stroke Franca Sabliča z dne 13.4.2015 izhaja, da je pištola FEG, AP66 polavtomatska pištola madžarskega proizvajalca FEG, Mod. AP66, kalibra 7,65 mm. Pištola je kopija polavtomatske pištole nemškega proizvajalca Walther, Mod. PP. Gre za pištolo z dolžino cevi 100 mm, celotne dolžine 171 mm. V snemljiv nabojnik gre 7 kosov nabojev cal. 7,65 mm. Pred streljanjem je potrebno v nabojnik vstaviti naboje, nabojnik potisniti v ročaj pištole ter pištolo „repetirati“ - ročno povleči zaklep v zadnji položaj in ga spustiti. Pri tem zaklep potisne v cev naboj iz nabojnika in napne udarno kladivce. Pri deblokirani varovalki je nato potrebno za posamičen strel samo pritisniti na sprožilec. Po strelu pride do avtomatskega repetiranja. Pri tej pištoli pride do izmeta tulca na desno od smeri streljanja. Naboje kalibra 7,65 mm uvrščamo v šibkejše pištolsko strelivo. Sodišče izvedencu Sabliču v tem delu, ko opisuje karakteristike pištole FEG, AP66 glede na njegove dolgoletne izkušnje s področja balistike v celoti sledi. Glede pištole je izvedenec Sablič na glavni obravnavi dne 2.12.2015 tudi pojasnil, da je glede na osnovno balistično preiskavo, ki jo je opravil NFL, bila najverjetneje uporabljena pištola madžarskega proizvajalca FEG model AP66, kalibra 7,65. Gre za tip pištole Walther PP. Polavtomatska pištola deluje tako, da gre v nek okvir za nabojnike poljubno število nabojev (7, 8, novejše 15) in je potrebno tako pištolo nato repetirati. Za vsak strel je potreben posamičen pritisk na sprožilec. Dober strelec lahko iz polavtomatskega orožja izstreli tri do štiri strele na sekundo, se pravi trikrat na hitrico premakne prst in sproži trikrat do štirikrat. To so meritve, ki so jih delali in tudi iz literature je znano, da je možno zelo hitro polavtomatsko streljati iz tega orožja. Pri avtomatski pištoli pa je dovolj en pritisk na sprožilec in orožje rafalno izstreli vse izstrelke iz orožja. Pri pištoli Walther PP gre za šibkejši kaliber 7,65 in zato pri strelu s tako pištolo ni nekega velikega odsuna. Pri vsakem strelu pride do odsuna orožja, do dviga cevi orožja, vendar je to popolnoma običajno in strelec to ve in obvlada zadevo. Pok pri tem tipu orožja je močan, lahko ga primešamo s pokom petarde (kot je povedal tiste zelene, ki so se včasih metale povsod). Pok je rezek, enkraten in se sliši, vse pa je odvisno od hrupa v okolju, kjer je bilo streljano, ali v zaprtem prostoru, zunanjem, smeri vetra, itd. Izvedenec je še pojasnil, da ni nič nenavadnega, da ljudje, ki so se nahajali pred vhodom v restavracijo in ljudje, ki so sedeli v restavraciji ob oknu obrnjenem na parkirišče, niso slišali poka pištole, saj se je dogodek zgodil v dokaj urbanem delu, kjer je v bližini cesta, da je vedno prisoten hrup, neki zvoki, da ljudje niso skoncentrirani na te zadeve, da mislijo na nekaj drugega, zato lahko nekje nekaj poči, pa niti ne registrirajo. Že 30 let se sam ukvarja praktično z vsemi umori, ki so se zgodili v Sloveniji, ko je bilo na vasi sredi naselja v popolni tišini streljano, pa ni nihče nič slišal. Na glavni obravnavi dne 7.12.2016 je izvedenec Sablič v zvezi z vrsto uporabljene pištole po predočenju Poročila o preiskavi z mnenjem NFL z dne 23.12.2014 (list. št. 607- 609) iz katerega na 4. strani pri tabeli 4 piše možna sporna orožja ter na vprašanje ali je v konkretnem primeru tip orožja ugotovljen, pojasnil, da je tip orožja definitivno natančno določen, gre za Walther PP, ki ga je kopirala tovarna FEG. Sam po izkušnjah ve, da če izvedenec napiše eno vrsto orožja, je to orožje kot ga je napisal. Običajno so 3, 4 vrste orožja, če pa napiše samo eno orožje, je toliko teh karakteristik v tulcu in krogli, da gre za to orožje kot ga je napisal. Čeprav iz Poročila o preiskavi z mnenjem NFL izhaja, da gre za možna sporna orožja, sodišče sledi pojasnilom Sabliča, da v primeru, ko je naveden le en tip možnega orožja, to pomeni, da je bilo uporabljeno navedeno orožje. Dejansko je iz Poročila o preiskavi z mnenjem NFL z dne 23.12.2014 navedeno kot možno sporno orožje le ena vrsta orožja in sicer polavtomatska pištola znamke FEG, model AP66. Sablič je izvedenec za balistiko že 30 let, zato mu sodišče v zvezi s tem sledi, poleg tega pa je tudi izvedenec Manthei na glavni obravnavi pojasnil, da se na podlagi najdenega tulca lahko ugotovi tip uporabljenega orožja in da je bila tudi njegova domneva, ko si je sam prvič ogledal predmetni tulec, da gre za tip Walther PPK ali AP66, to pa je videl na podlagi ene majhne, vendar zelo markantne sledi na strani tulca, ta oznaka se imenuje tudi Waltherjeva zastava. Sodišče pa ob tem tudi pripominja, da točen model uporabljenega orožja za presojo obravnavanega kaznivega dejanja niti ni bistven. Nobenega dvoma pa ni, da so tulec in obe krogli nabojev kalibra 7,65 x 17 mm, znamke streliva S&B, ki so bili izstreljeni iz polavtomatskega kratkocevnega orožja, kar jasno izhaja iz mnenja NFL. Sodišče glede na obširne izkušnje Sabliča tudi sledi njegovim pojasnilom na glavni obravnavi v zvezi s streljanjem s polavtomatskim orožjem ter odsunom pištole, ki ga dober strelec (kar je bil tudi obtoženi) pričakuje in obvlada. Prav tako sledi pojasnilom Sabliča glede poka pri pištoli, saj je o tem, da ni nujno, da pok ljudje v bližini zaznajo, smiselno enako izpovedal tudi izvedenec Manthei. Manthei je namreč pojasnil, da po njegovih izkušnjah ljudje, ki niso pripravljeni na to, da slišijo strel, strela ne bodo zaznali. Z oddaljenostjo je zvok strela tišji, v primeru zabave (kot je bila v konkretnem primeru) pa se ljudje niti ne koncentrirajo na stvari, ki se dogajajo zunaj. Manthei je še povedal, da so enkrat izvedli poizkus sredi ceste, kjer so bile stanovanjske hiše (podobno kot izhaja iz fotografije kraja kaznivega dejanja v prilogi Al65), streljali so zjutraj, malo pred šesto uro iz kratkocevnega orožja kalibra Magnum 357, ki je precej glasnejša od tipa pištole 66, in v nobeni izmed hiš niso mogli ugotoviti kakršnekoli reakcije. Sodišče takšnim pojasnilom Sabliča in Mantheia sledi tudi iz razloga lastnega neposrednega zaznavanja pri opravi rekonstrukcije, ko sodišče tudi ni zaznalo trobljenja avtomobilske hupe pred restavracijo Via Bona v kateri je bila tudi tisti večer zabava in glasba, ko na zvok ni bilo pozorno. Sodišče se zaveda, da trobljenja hupe in poka pištole ni mogoče enačiti, vendarle pa je mogoče tudi na podlagi neposrednih zaznav sodišča na rekonstrukciji pritrditi navedbam Sabliča, da ni nujno, da ljudje, če na to niso pozorni, zaznajo zvok, to pa velja tudi za pok pištole. Ni pa mogoče tudi spregledati dejstva, da je šlo za prednovoletni čas, ko so poki petard (tak pok pa naj bi imelo tudi uporabljeno orožje) običajni, pogosti in zato ljudje nanje niso pozorni. Iz izpovedbe priče Čuden pa tudi izhaja, da je bila kritičnega večera v lokalu Via Bona glasna glasba. 125. Iz pisnega mnenja Sabliča nadalje izhaja, da je preiskava sledi z rok strelca (SRS) v svetu priznana sodobna forenzična metoda, ki za analizo sledi uporablja vrstično elektronsko mikroskopijo - SEM, ki omogoča iskanje karakterističnih delcev pri velikih povečavah ter v nadaljevanju analizo vzorca. Z različnimi detektorji rentgenskih X-žarkov je mogoče opraviti kvalitativno analizo in elementno sestavo različnih vrst snovi in sicer tudi v primerih, ko je količina vzorca tako majhna, da je s prostim očesom ne vidimo. Metodo analize imenujemo EDX - energijska disperzijska spektrometrija. S specialnim SEM-EDX inštrumentarijem lahko opravlja le visokoizobražen specialist - forenzik. Tovrstni inštrumentarij in specialiste ima v Sloveniji le NFL, ki je izdelal analize v konkretnem primeru. V netilni kapici vsakega naboja je eksplozivna zmes, ki ob aktiviranju naboja (strelu) detonira. V nekaj milisekundah temperatura preseže vrednost vrelišč kovin, ki se uparijo in pod velikimi pritiski nastanejo karakteristični delci, zataline, velikosti do 30 mikrometrov. Elementna sestava zatalin je odvisna od vrste inicialnega razstreliva v netilkah in lahko v različnih kombinacijah vsebujejo najpogosteje svinec, antimon, barij, titanik, cink, silicij, kalcij in druge (zaslišan na glavni obravnavi našteje tudi element aluminij). Nato so delci izpostavljeni še visokim pritiskom in temperaturam. Del teh delcev z ostalimi smodniškimi plini brizgne v trenutku strela iz orožja (predvsem iz polavtomatskega) in precej delcev pade tudi na roke strelca. Delci brizgnejo iz ustja cevi orožja in se širijo v smeri strela, ob repetiranju orožja takoj po strelu (zaklep v zadnji položaj in izmet tulca) pa precej delcev brizgne tudi iz odprtine za izmet tulca na zaklepu orožja in tudi iz rež med zaklepom in ohišjem pištole. Okoli orožja nastane praktično nek oblak kontaminacijskih delcev, ki ostanejo predvsem na rokah strelca (brizg delcev predvsem na hrbtno stran palca in kazalca, ki sta najbližja odprtinam na orožju) ter delno obrazu, laseh, oblačilih (rokavih strelca). Delci niso vedno najdeni na vseh opisanih in možnih predelih strelca. Vse je odvisno od načina streljanja (enoročno ali dvoročno), višine pištole v trenutku strela in drži pištole. Sledovi (zataline) se jemljejo iz kontaminiranih rok in zavarujejo na dvostransko lepljive diske s katerimi se pritiska po izbrani površini rok toliko časa, da lepljivost popusti. Sledi se vedno poberejo iz obeh rok strelca ločeno na dva diska. Običajno se vzorči po zgornjem delu palca in kazalca (hrbtišču roke), ki sta najbližje in najbolj izpostavljena odprtinam na orožju, pa tudi zato, da strokovnjak lahko izključi kontaminacijo zaradi prijemanja orožja ali drugih kontaminiranih predmetov. Diske nato forenzik preišče in analizira v aparaturi SEM-EDX. V kolikor najde pod več 100 kratnimi povečavami karakteristične zataline in v nadaljevanju najde elementno sestavo, ki tvorijo eksploziv v netilki, potem so takšni delci lahko nastali le po streljanju. Karakteristični delci SRS (v nadaljevanju sodbe sodišče uporablja kratico GSR) so v premeru mikronski delci (1 mikron je tisočinka milimetra) in se velikost delcev giblje od najmanjših, ki jih forenzika lahko detektira - cca 0,5 mikrona do cca nekaj mikronov, tudi 5, 6 in več mikronov. Na glavni obravnavi dne 2.12.2015 je Sablič še pojasnil, da so GSR delci različnih velikosti, lahko gre do 10, 20 celo 30 mikronov, z najnovejšo tehnologijo in detektorji pa lahko ugotavljajo tudi 0,5 mikronske delce, ti so res majhni, pod te pa običajno praksa več ne gre. Sodišče v tem delu v celoti sledi izvedenskemu mnenju. Izvedenec Sablič se namreč z balistiko ukvarja že 30 let (zaslišan na glavni obravnavi je pojasnil, da se je leta 1982 zaposlil v takratnem Centru za kriminalistično tehnične preiskave kot univ. strojni inženir in se začel ukvarjati s forenzičnimi preiskavami), zato sodišče v celoti sledi temu delu njegovega mnenja, ko pojasnjuje kako nastanejo delci streljanja, od česa je odvisna njihova sestava in na kakšen način poteka analiza teh delcev. Smiselno enako pa so nastanek delcev streljanja, njihovo sestavo ter način analize teh delcev opisali tudi izvedenec Manthei, Gebhartova ter priča Ceket. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 39/63

126. V pisnem mnenju Sablič nadalje pojasnjuje, da so novejša dognanja pokazala, da delci, ki so značilni za streljanje, ostanejo na rokah le določen čas. Z vsakim umivanjem rok delci odpadejo, zato tudi vedno registrirajo časovni zamik od časa streljanja do jemanja vzorcev. Iz najnovejših spoznanj je znano, da je t.i. razpolovna doba (ko polovica delcev iz rok pri normalni manipulaciji odpade) le cca 30 minut. Iz izkušenj ve, da je po 24 urah od časa streljanja že zelo majhna verjetnost za detektiranje delcev, ki nastanejo v trenutku streljanja, v kolikor pa si je domnevni strelec pred vzorčenjem umival roke, je pa ta čas še krajši. Nekoliko daljši čas lahko ostanejo na rokah strelca manjši delci (velikost 0,5 mikrona), ki se lahko trajnejše zajedajo v porah kože (to je Sablič ponovil tudi zaslišan na glavni obravnavi). Na vseh ostalih materialih (oblačilih) pa karakteristični delci sestavljeni iz kovin lahko ostanejo daljše obdobje, seveda pa je zopet odvisno od frekvence nošenja oblačil, pranja, mesta hrambe itd. Na glavni obravnavi dne 2.12.2015 je Sablič še povedal, da o tem koliko časa po streljanju ostanejo GSR delci na rokah strelca, ni nekih učbenikov. NFL nima omejitve po kolikem času naj bi se vzorčilo (določeni evropski laboratoriji imajo te omejitve po 10 ali 15 urah iz razloga, ker gre za drago metodo in je po določenem času možnost za pozitivni rezultat relativno majhna), ker če se delci najdejo, so to delci streljanja. Velikokrat je tudi negativno. Pri 20 % samomorov ne najdejo delcev, pa je vse na kraju streljanja. Ker je v Sloveniji relativno malo teh preiskav na leto (cca 80 preiskav letno) in glede na to, da sta dva izvedenca, ki delata, so se odločili, da vzorčijo tudi po daljšem časovnem obdobju. Res je, ampak to je zopet teorija, da polovico delcev odpade po pol ure, iz prakse pa vedo, da tudi po 10, 15 urah, če si res nekdo ni umival roke kot kirurg pred operacijo, bodo eventuelno ti delci še ostali. In glede na to, da so bili od vseh teh 7 delcev najdeni samo tisti najmanjši, polmikronski, je bila ta analiza pozitivna. Sami jemljejo vzorce tudi po 24 urah in to ni nič spornega. Sam je navedel v mnenju, da delci na oblačilih lahko ostanejo daljše časovno obdobje, ker se ne perejo tako pogosto kot se umiva roke, vendar so daljše časovno obdobje za to stroko ure, ne pa leta in meseci. Tudi temu delu izvedenskega mnenja sodišče sledi. Da delci z rok hitro odpadajo pojasnjuje tako Sablič (ko navaja, da je razpolovna doba le cca 30 minut), kot tudi Manthei (ko navaja, da po 4 do 8 urah pisarniškega dela na rokah ostane le še 10% delcev), vendar pa je bistveno pri tem to, da je tudi po 23 urah od streljanja še vedno možno, da se na rokah strelca najde GSR delce, kar sta poleg Sabliča potrdila tudi Manthei in Gebhartova. Sabličevim zaključkom, da se na oblačilih delci streljanja ohranijo dlje kot na rokah prav tako pritrjujeta Manhei in Gebhartova, slednja pritrjuje tudi dejstvu, da ni eksperimentov o ohranitvi GSR delcev na oblačilih po mesecih ali letih, temveč so bili eksperimenti opravljeni za krajša časovna obdobja. Ceketova pa je tudi potrdila, da NFL časovne omejitve glede jemanja vzorcev nima. 127. V nadaljevanju pisnega mnenja Sablič meni, da je glede na 23 urno časovno distanco od streljanja do vzorčenja z rok obtoženca, kar je že skoraj skrajna doba za uspešno detektiranje delcev v praksi, dejstvom, da je bilo najdenih le nekaj delcev in to le manjših pod 1 mikron (kar so v praksi najmanjši delci, ki jih je mogoče detektirati) in večji delci lahko odpadejo prej, manjši pa lahko ostanejo v porah kože dalj časa, glede na relativno majhno število najdenih delcev na rokah obtoženca, upoštevaje tudi, da gre za enako sestavo delcev kot so detektirani delci v tulcu na kraju streljanja (sestava vseh detektiranih delcev je iz različnih kombinacij štirih kovin: antimon, barij, svinec in kositer) ter dejstvom, da so bili najdeni delci na vseh običajnih delih telesa (obeh rokah in laseh) pri takšnem načinu streljanja kot je bilo ugotovljeno, prav obtoženi najverjetnejši strelec v konkretnem primeru. Sodišče sicer zaključkom izvedenca Sabliča glede načina streljanja (torej položaja obtoženca in oškodovanca v trenutku strela) ne sledi iz razlogov, ki so bili že pojasnjeni v točki 123 obrazložitve, saj je položaj, ki ga je narisal Sablič, le eden izmed možnih položajev, ki ga z gotovostjo ni mogoče ugotoviti. Sledi pa sodišče ugotovitvam Sabliča, da je na zaključek, da je oškodovanca ustrelil prav obtoženi, mogoče sklepati tudi glede na dejstvo, da je bilo na obtoženčevih rokah in laseh 23 ur po streljanju najdeno le nekaj najmanjših delcev, ki se lahko globlje zajedajo v pore kože in zato na rokah ostanejo dlje kot večji delci, da so vsi najdeni delci na laseh in rokah obtoženca sestavljeni iz različnih kombinacij štirih kovin antimon, barij, svinec in kositer (torej gre za enake štiri elemente kot so bili najdeni v tulcu na kraju kaznivega dejanja), delci pa so bili najdeni tudi na vseh običajnih delih telesa ( zgornjem delu palca in kazalca rok, ki sta najbližje in najbolj izpostavljena odprtinam na orožju ter na laseh). Tudi iz nemškega izvedenskega mnenja namreč izhaja, da večji delci odpadejo hitreje kot manjši delci, da je po 23 urah po streljanju še vedno možno najti delce GSR, jasno pa je tudi, da so roke v katerih se drži pištola najbolj kontaminirane. Da so bili na rokah in laseh obtoženca najdeni samo delci antimon, barij, svinec in kositer izhaja tudi iz nemškega izvedenskega mnenja. Sodišče zato zaključke Sabliča povzete v tej točki sprejema kot logične in zato prepričljive, seveda tudi ob upoštevanju vseh drugih izvedenih dokazov, ki obremenjujejo obtoženca in so bili že obširno pojasnjeni v sodbi. 128. Izvedenec v pisnem mnenju pojasnjuje, da so pri brušenju, rezanju ali fleksanju različnih kovinskih materialov nastali delci popolnoma drugačni kot jih iščemo pri streljanju s strelnim orožjem. Pri omenjenih postopkih obdelave kovin so delci že po obliki popolnoma drugačni (ne gre za mikronske zataline), poleg tega pa je sestava tudi popolnoma drugačna. Študije v svetu kažejo, da v naravi ni takšnih delcev, kot nastajajo pri streljanju. Tudi na glavni obravnavi dne 2.12.2015 je izvedenec Sablič poudaril, da GSR delcev v naravi ni, nastanejo lahko samo tako, da se v nekem trenutku te kovine (antimon, barij, svinec, kositer in ostale) v trenutku mini eksplozije v netilki uparijo in v naslednjih sekundah se te pare kondenzirajo. V trenutku pride do uparjanja zaradi ogromnih temperatur in pritiskov in potem v teh pogojih do ohlajevanja in nastanejo te značilne morfološke kroglice. Tudi temu delu izvedenskega mnenja izvedenca Sabliča sodišče glede na njegove dolgoletne izkušnje iz področja balistike v celoti sledi. So pa tudi Manthei, Gebhartova in Ceketova pojasnili, da so delci GSR specifični glede na njihovo dementno sestavo in morfologijo. 129. Izvedenec Sablič v nadaljevanju pisnega mnenja meni, da je bilo glede na najdene sledi na kraju streljanja (najdba tulca), ugotovljene vrste pištole iz katere je bilo streljano in njen izmet tulcev, ostale zavarovane krvne sledi in sledi ostankov oblačil ob vozilu Opel Meriva, glede na ugotovitve sodne medicine (lokacije vstrelnih poškodb in smeri strelnih kanalov v glavi oškodovanca - 30° navzgor), streljano iz čepečega (delno čepečega z eno nogo naprej ali delno klečečega) položaja strelca med vozili Opel Meriva in sosednjim vozilom Mercedes A in je bil oškodovanec pri hoji ob parkiranih vozilih proti prehodu v lokal z levo stranjo glave obrnjen proti čepečemu strelcu. Njuna medsebojna razdalja je bila največ cca 1,5 m. V trenutku strela je imel strelec roke stegnjene naprej in navzgor pod kotom cca 30° od vodoravne linije. Meni, da je šlo za dvoročno držo pištole. Točne strelne razdalje (razdalje med ustjem cevi orožja in glavo oškodovanca) ni mogoče določiti. Glede na izostanek dopolnilnih faktorjev na koži (t.i. tetovaže od gorečih delcev smodnika okoli strelne poškodbe v primeru bližinskega strela, kot je to pojasnil na glavni obravnavi) okoli vstrelnih poškodb na glavi je bila strelna razdalja najmanj nekaj 10 cm (najmanj 30 cm ali več). Ob tem je na glavni obravnavi dne 2.12.2015 izvedenec Sablič pojasnil, da v primeru, ko je na orožju nameščen dušilec zvoka, dimni plini oz. goreči delci ne letijo več 50 do 70 cm, ampak morda letijo še samo 30 cm, zato je izvedenec sodne medicine zapisal, da v kolikor je bil uporabljen dušilec zvoka, je bila lahko strelna razdalja do največ polovico krajša. Izvedenec je pojasnil, da glede strelne razdalje sam ocenjuje, da je bil center stojišča strelca in center stojišča oškodovanca nekje maksimum meter in pol, kar pa pomeni potem z rokami naprej, da je bila strelna razdalja (razdalja med površino glave in ustjem cevi orožja) nekje do maksimum 80 cm. Sam je pri prikazu položaja strelca in žrtve uporabil rekonstrukcijo, vendar ne 3D rekonstrukcijo, saj gre tam zgolj za nek filmski prikaz dogajanja, ki je lahko zavajajoč, zato je stroka v Evropi niti toliko ne uporablja. Sam predvideva, da je strelec stal med voziloma Opel Merivo in Mercedesom. Sablič v nadaljevanju pisnega mnenja (to potrdi tudi na glavni obravnavi) meni, da je bil prvi strel v strelno poškodbo št. 1 in drugi v strelno poškodbo št. 2. Konkretno so bili najdeni delci na obeh hrbtnih delih rok obtoženca (predel palec in kazalec), na laseh obtoženca in na rokavih jakne, kar je glede na opisan položaj strelca v konkretnem primeru (dvoročno streljanje, roke dvignjene poševno navzgor nad glavo strelca) logična posledica pozitivne detekcije karakterističnih delcev. Kot je bilo že pojasnjeno sodišče ne more z gotovostjo slediti ugotovitvam Sabliča glede strelnega položaja obtoženca in oškodovanca v času streljanja. Sablič namreč ni upošteval, da sta glava in vrat zelo gibljiva dela telesa in zato ni nujno, da je oškodovanec držal glavo popolnoma naravnost, da lahko pri predorih lobanje pride do znatnega preloma strelnega kanala in zato linearno podaljšanje strelnega kanala navzven ni dopustno ter da se je po prvem ali drugem strelu oškodovanec do določene mere lahko še gibal v prostoru, na kar vse je utemeljeno opozoril izvedenec Peschel. Prav tako Sablič ni upošteval, da se je tulec, ko je po strelu iz pištole padel na tla, lahko še odkotalil ali da ga je pred najdbo policije lahko kdo še (nehote in/ali nevede) premaknil (npr. Horvat, reševalci), na kar je utemeljeno opozoril izvedenec Manthei. Glede strelne razdalje se bo sodišče izreklo še v nadaljevanju sodbe, je pa ugotovitev izvedenca Sabliča, da ni šlo za strel iz neposredne bližine enaka ugotovitvam vseh ostalih izvedencev. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 40/63

130. Izvedenec Sablič je v pisnem mnenju še ugotovil, da takšna kontaminacija kot jo navaja obtoženi v svoji izjavi z dne 30.1.2015 po enem letu streljanja praktično ni mogoča upoštevaje da: 1. je sestava vseh karakterističnih delcev detektiranih na laseh, rokah in jakni osumljenca enaka sestavi delcev iz tulca na kraju umora, obtoženi pa naj bi pred enim letom streljal iz različnih orožij (pet različnih modelov), za vsak model pa so potrebna različna streliva, torej bi bili na jakni najdeni nedvomno tudi delčki z drugačno sestavo; 2. obtoženi na strelišču ni streljal oblečen v jakno, temveč se je slekel in jakno odložil na okensko polico - konkretno pa je bilo vzorčeno na desnem in levem rokavu jakne in sicer predel od zapestja do komolcev jakne, kjer je bilo najdeno veliko delcev, kar je običajno za strelca in neobičajno za kontaminacijo; 3. jakno je obtoženi po streljanju pred cca enim letom nosil še večkrat tudi v slabem vremenu - na rokavih jakne pa je bilo najdeno veliko delcev, tudi tistih največjih do 6 mikronov, ki običajno zelo hitro odpadejo, sploh pa pri nošnji v različnih vremenskih razmerah; 4. v žepih jakne je bilo najdeno malo karakterističnih delcev (pod 5), tudi večjih od enega mikrona, obtoženi pa naj bi se kontaminiral s sedmimi delci s tem, ko je nosil roke v žep in prenesel le najmanjše delce na ravno tiste dele telesa, ki so najobičajnejši za strelca (zgornji deli palca in kazalca obeh rok in lasje); 5. na način, ki ga opisuje obtoženec bi šlo za štirikratno kontaminacijo in sicer ob streljanju obtoženca pred enim letom (1. kontaminacija njegovih rok), po streljanju ima roke v žepih in nastane druga kontaminacija žepov jakne; po enem letu po večkratni nošnji jakne obleče jakno in da roke v žep ter ponovno kontaminira roke (3. kontaminacija) in 4. kontaminacija, ko si z rokami popravi lase in kontaminira lase. To v praksi ni mogoče in je že 2. kontaminacija v stroki vprašljiva. Sodišče tem pojasnilom izvedenca Sabliča sledi v celoti, saj so logična in prepričljiva. Obtoženčevemu zagovoru, da je jakno in žepe jakne kontaminiral na strelišču, sodišče ne sledi, kar je bilo že pojasnjeno. Utemeljeno pa Sablič opozarja, da so bili na rokah in laseh obtoženca najdeni le delci antimon, barij, svinec in kositer v različnih kombinacijah, ravno ti štirje elementi pa so bili najdeni tudi v tulcu iz kraja kaznivega dejanja. Sodišče tudi sledi pojasnilom Sabliča, da bi morali biti na jakni najdeni tudi delci z drugačno sestavo, če bi držal zagovor obtoženca. Izvedenka Gebhart je sicer na jakni našla tudi delce tombak, vendar se bo sodišče do tega podrobneje opredelilo v nadaljevanju, že na tem mestu pa pripominja, da to na zaključke sodišča ne vpliva in da delci tombak pripadajo plašču naboja ne pa inicialnemu razstrelivu v netilkah. Izvedenec Sablič je namreč pojasnil, da je elementna sestava zatalin odvisna od vrste inicialnega razstreliva v netilkah in lahko v različnih kombinacijah vsebujejo najpogosteje antimon, barij, svinec, titanik, cink, silicij, kalcij in druge. Tudi Maštruko navaja, da ima strelivo v svoji sestavi lahko elemente antimon, barij, svinec, kositer, kalcij, silicij. Glede na pojasnila Sabliča in Maštruka se torej v inicialnem razstrelivu lahko najdejo tudi številni drugi elementi, pa nobeden od naštetih ni bil najden razen že večkrat omenjenih štirih elementov, ki so bili najdeni tudi v tulcu najdenem na kraju kaznivega dejanja. Ker Sablič, Maštruko, Gebhartova skladno pojasnjujejo, da večji delci odpadejo hitreje kot manjši delci (to navsezadnje izhaja tudi iz mnenja Ceha), sodišče sledi zaključkom izvedenca Sabliča, da so bili na rokavih jakne najdeni tudi večji 6 mikronski delci, zato ni mogoče, da bi ti delci izvirali iz kontaminacije na strelišču, saj je obtoženi tam streljal več kot eno leto pred umorom Jamnika. V nadaljevanju bodo predstavljeni eksperimenti, ki jih izpostavlja Maštruko in iz katerih jasno izhaja, da se pri kontaminaciji iz kontaminirane površine na osebo, ki se kontaminira, vedno prenese bistveno manj delcev kot jih je na kontaminirani površini, kar ponovno pritrjuje zaključkom Sabliča, da si obtoženi rok (in to ravno na delih, ki so najobičajnejši za strelca) in nato las ni mogel kontaminirati s tem, ko je z rokami segel v žepe v katerih je bilo majhno število delcev. 131. V dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 5.5.2015 je izvedenec Sablič pojasnil, da je sodno zaprisežen izvedenec za strokovno področje forenzično - kriminalistično tehnične preiskave za področja balistika in rekonstrukcija streljanja, preiskave orožja, eksplozij, eksplozivnih sredstev in naprav, preiskave požarov in plinskih eksplozij in nekatera druga področja. Vsa v njegovem mnenju citirana poročila o preiskavi NFL v zvezi s preiskavami SRS je upošteval kot verodostojna, saj je NFL akreditiran laboratorij po ISO/EN 17025 in ima vsakoletne pozitivne rezultate t.i. mednarodnih testov strokovnosti, zato ni bilo potrebno angažiranje strokovnjaka kemijske stroke. Sodišče ugotavlja, da je izvedenec Sablič glede na strokovna področja, ki jih pokriva, vsekakor kompetenten za podajanje izvedenskega mnenja balistične stroke, utemeljeno pa je izvedenec Sablič svoje mnenje temeljil na ugotovitvah NFL, ki je edini akreditiran laboratorij v Sloveniji za opravljanje GSR analiz. 132. V zvezi z ugotavljanjem položaja strelca in žrtve v trenutku streljanja in strelne razdalje je izvedenec pojasnil, da je pri tem upošteval poročilo NFL o vrsti orožja iz katerega je bilo streljano, poročilo ISM, da sta bila oba strela pri normalno stoječem človeku poševno navzgor pod kotom 30°, upošteval pa je tudi višino oškodovanca in obtoženca. Da je bilo streljano na področju med vozili Opel Meriva in sosednjim vozilom Mercedes A je določil na podlagi sledi najdenih na kraju (krvne sledi in mesto najdenih ostalih predmetov) ter mestom najdbe tulca (upoštevajoč pri tem izmet tulca pri pištoli FEG). Izvedenec je na sliki (list. št. 1566) prikazal tudi položaj oz. način streljanja kot ga je že opisal v svojem pisnem mnenju, na katerem je definirana poševnost drže pištole, variabilen pa ostaja natančen položaj strelca (čepeč, polčepeč ali v fazi dviga iz omenjenega položaja). To pomeni višji kot je položaj strelca, višja je lega pištole po rdeči liniji in posledično krajša je strelna razdalja. Točne strelne razdalje ni mogoče natančno določiti, iz rekonstrukcije streljanja pa izhaja, daje lahko strelna razdalja med 30 cm in cca 100 cm - odvisno od položaja strelca. Da gre za kratko strelno razdaljo v omenjenem razponu kaže nedvomno tudi kontaminacija rok ustreljenega oškodovanca s karakterističnimi delci GSR, ki nastanejo ob streljanju. Sodišče se v izogib ponavljanju glede položaja strelca in žrtve ter strelne razdalje sklicuje na točko 129 obrazložitve. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 41/63

133. Izvedenec je še pojasnil, da iz zapisnika o ogledu, fotografij in vseh izvedenskih in strokovnih mnenj, ki so v spisu, ni podatka o dušilcu in tudi sam ni zasledil podatka, ki bi posredno nakazoval na dušilec. Sicer pa kot izvedenec za orožje z gotovostjo ugotavlja, da dušilec v konkretnem primeru ni bil uporabljen. Glede na ugotovljeno vrsto uporabljenega orožja (tip Walther PP) je konstrukcija omenjenega orožja takšna, da cev orožja ne gleda iz samega ohišja zaklepa (zaklep in cev sta poravnana, kar je razvidno iz slike na list. št. 1567) in pri takšni konstrukciji orožja fizično ni mogoče vrezati zunanji navoj in montirati dušilec zvoka. Iz prakse in literature izhaja, da za tovrstno orožje dušilci niso bili nikoli konstruirani. Sodišče glede uporabe dušilca ugotavlja, daje izvedenec Sablič sprva izrecno zanikal možnost uporabe dušilca glede na konstrukcijo uporabljenega orožja ter glede na to, da za tovrstno orožje dušilci niso bili nikoli konstruirani. Navedel je, da z gotovostjo ugotavlja, da dušilec ni bil uporabljen. Na glavni obravnavi dne 2.12.2015 je izvedenec Sablič glede dušilca pojasnil da je to cev premera do 50 mm, dolžine 20 do 30 cm, ki ima na eni strani navoj in je potrebno dušilec priviti (ali kako drugače pritrditi) na ustje cevi orožja. V sebi ima dušilne elemente, ki zvok zaduši, da pok ni tako rezek, gre za nek zamolkel pok. Sam zaključuje, da dušilec v konkretnem primeru ni bil uporabljen zaradi konstrukcije orožja Walther PP, kije takšna, da zaklep popolnoma objema cev in cev nič ne štrli iz zaklepa in je zato tehnično nemogoče kakršnikoli dušilec priviti na takšno orožje. Trideset let je pregledoval takšno orožje (po razpadu vzhodnega bloka je bilo precej raznoraznega orožja po Evropi prenesenega v Slovenijo, ogromno tega orožja je bilo tudi s posebnimi dušilci na določenih tipih orožja), predelano orožje in se ni še nikoli zgodilo, da bi za takšen tip orožja obstajal dušilec zvoka. Sam iz svoje prakse in prakse kolegov pove, da takšnega dušilca še niso videli v 30-letni zgodovini. V praksi je tudi veliko naknadno predelanega orožja, pri večini sovjetskega orožja so bile cevi zamenjane, seveda je možno originalno cev zamenjati z daljšo cevjo in seveda na to daljšo cev potem namestiti dušilec poka, ampak to je potem že predelano orožje. S predelavo je vse možno. Sodišče izvedencu Sabliču kljub njegovi obsežni praksi glede dušilca ne more slediti, saj je izvedenec v pisnem mnenju z gotovostjo trdil, da dušilec ni bil uporabljen, ker za takšno pištolo dušilci nikoli niso bili konstruirani, na glavni obravnavi dne 2.12.2015 je pri tem vztrajal in rekel, da sam takšnega dušilca v 30 letni zgodovini še ni videl, nato pa povedal, da je s predelavo orožja vse možno. Na glavni obravnavi dne 7.12.2016 je Sablič po tem, ko je izvedenec Manthei (ki ima prav tako obširno prakso na področju orožja tako kot Sablič) prepričljivo pojasnil, da se tudi na pištolo AP66 brez težav montira dušilec in tudi sam iz prakse ve, da dušilci za to orožje obstajajo, povedal, da dušilec v konkretnem primeru najverjetneje ni bil uporabljen (možno pa je), ker se v njegovi 30 letni zgodovini tak dušilec ni pojavil, prav tako pa na izstrelkih ni znakov, ki bi kazali na uporabo dušilca. Sodišče sicer verjame Sabliču, da sam v 30 letih na dušilec za to vrsto orožja še ni naletel, prav tako sledi Sabliču, da na izstrelkih ni znakov, ki bi kazali na uporabo dušilca, saj je enako potrdil tudi izvedenec Manthei. Vendar pa sodišče glede na pojasnila Mantheia, da so njemu iz prakse takšni dušilci znani (so pa sicer redki), ugotavlja, da z gotovostjo ni mogoče izključiti, da je bil v konkretnem primeru dušilec uporabljen. Najverjetneje sicer ni bil, glede na to, da so takšni dušilci zelo redki in na tulcu znakov, ki bi kazali na njegovo uporabo, ni, ni pa tega glede na izvedene dokaze mogoče zaključiti z gotovostjo. Vendar pa sodišče glede na dejstvo, da sta tako Sablič in Manthei potrdila, da ni nujno, da bi ljudje v bližnji okolici slišali pok, tudi če dušilec ne bi bil uporabljen, ter glede na dejstvo, daje bil strel iz neposredne bližine izključen, izvedenec Peschel pa je tudi ugotovil, da ni nujno, da bi bile na jakni strelca krvne sledi, ugotavlja, da tudi okoliščina ali je bil dušilec zvoka uporabljen ali ne, ni bistvena za ugotavljaje obtoženčeve krivde. 134. Izvedenec Sablič je v dopolnitvi mnenja tudi pojasnil, da je nedvomno visoko zavedanje forenzične stroke, da je kontaminacija s karakterističnimi delci GSR možna in verjetna, ko govorimo o enkratni kontaminaciji. To pomeni, da se oseba lahko kontaminira, v kolikor se nahaja v neposredni bližini strelca (od tu tudi sledi na rokah oškodovanca), oseba se lahko kontaminira s prijemanjem orožja po streljanju, oseba se lahko kontaminira tudi na strelišču. Kontaminacija na oblačilih lahko ostane tudi daljše časovno obdobje. Vse to je znano in možno, zato je forenzika izoblikovala pravila vzorčenja in same analize, ki pomagajo pravilni interpretaciji ali gre za kontaminacijo ali za strelca: 1. pomembni so predeli vzorčenja - po navodilih NFL se vzorči le po hrbtišču palca in kazalca obeh rok (izključuje kontaminacijo zaradi prijemanja orožja); 2. v poročilo je potrebno vnesti uro in datum vzorčenja in ali si je oseba prala roke pred vzorčenjem (podatek nakazuje na število najdenih delcev); 3. vrsta uporabljenega orožja, kar je pomemben podatek za vrednotenje rezultata; 4. vrsta uporabljenega streliva, s poslanimi sledmi je potrebno v preiskavo poslati tudi najdene tulce (sestava delcev mora biti enaka - to pomeni enake kovine, ki so pa lahko v različnih kombinacijah); 5. rekonstrukcija streljanja oz. določiti v kakšnem položaju in kako je osumljenec streljal, drža orožja (kar pomaga pri vrednotenju rezultatov); 6. po daljšem časovnem obdobju po streljanju se vzorči tudi iz las (iz razloga, da se običajno lasje ne umivajo tako pogosto kot roke); 7. pri hudih kaznivih dejanjih in daljšem časovnem obdobju vzorčenja po streljanju se vzorčijo tudi rokavi oblačil, kjer lahko delci ostanejo daljše časovno obdobje. Izvedenec je vztrajal pri tem, da takšna kontaminacija, kot jo navaja obramba, v praksi ni mogoča, saj naj bi šlo za štirikratno kontaminacijo ravno z enako karakteristično štirikomponentno sestavo delcev kot je v tulcu na kraju umora in to le z najmanjšimi 0,5 mikronskimi delci, dejstvo, daje bilo v žepih jakne najdeno malo delcev (statistično je dokazljivo, da je malo delcev v žepih praktično nemogoče v istem velikostnem razredu malo delcev prenesti še ravno na hrbtišče palca in kazalca obeh rok) ter dejstvo, daje na rokavih jakne bilo detektiranih veliko delcev, tudi večjih dimenzij, kar je značilno za strelca, ki je oblečen v jakno. Sodišče sledi tem pojasnilom izvedenca Sabliča. V izogib ponavljanju se sodišče pri tem sklicuje na točko 130 obrazložitve. 135. Zaslišan na glavni obravnavi dne 2.12.2015 je izvedenec povedal, da se pri streljanju s takšnim kalibrom (torej 7,65 mm), ko krogla prodre skozi kožo ali skozi kost, ta rana v trenutku zapre in večinoma iz te rane v prvi fazi nič ne špricne. Tudi na razdaljah do pol metra ali pa 30 cm ali 5 cm ustje cevi orožja ne bo kontaminirano s krvnimi sledovi, zato je popolnoma normalno, da kri ne ostane na storilcu. Sodišče ugotavlja, daje izvedenec Sablič v tem delu podajanja mnenja presegel svoje strokovne kompetence, saj z medicinskim znanjem ne razpolaga, je pa ta del njegovega mnenja izpodbil tudi izvedenec Zupanc, kar je bilo že pojasnjeno. Zato sodišče v tem delu ne sledi Sabliču temveč Zupancu, v zvezi s krvnimi sledovi pa sledi izvedencu Peschlu, kar pa je bilo tudi že obrazloženo. 136. Prav tako je na glavni obravnavi dne 2.12.2015 pojasnil, da tulec najden na kraju dejanja ni bil podtaknjen, saj sta bili tudi v glavi oškodovanca najdeni dve krogli, ki sta bili preiskani in sta bili enake konstrukcije. Sodišče tem pojasnilom Sabliča sledi, saj se navedeno sklada z ugotovitvami Poročila o preiskavi z mnenjem NFL. < nazaj    naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 42/63

STROKOVNI MNENJI VOJINA MAŠTRUKA IN MIRANA ČEHA 137. Obramba je tekom postopka angažirala dva strokovnjaka in v spis vložila njuni strokovni mnenji in dopolnitve teh mnenj. Iz strokovnega mnenja Vojina Maštruka (gre za stalnega sodnega izvedenca za balistiko, preiskavo mehanskih sledi, kemijsko-fizikalna izvedenstva in forenzične 3D rekonstrukcije v Zagrebu) z dne 15.6.2015 izhaja, da je Maštruko na ustno zahtevo obtoženčevega zagovornika opravil forenzično analizo dela spisa v predmetni kazenski zadevi, pri tem pa je Maštruko imel na voljo izvedensko mnenje izvedenca Sabliča in njegovo dopolnitev, pripombe obrambe na mnenje in dopolnitev mnenja Sabliča ter ugotovitev pri zunanjem pregledu in raztelešenju trupla ter izvedensko mnenje izvedenca Tomaža Zupanca. Glavni očitek Maštruka izvedencu Sabliču je, da je Sablič storil napako glede karakterizacije delcev dokazanih na obtožencu. Po veljavni in splošno sprejeti klasifikaciji GSR (ta klasifikacija je opisana v splošno sprejeti listini ASTM E1588 International Standard iz leta 2010) se namreč kot klasične inicialne kapice „Sinoxid“, ki temeljijo na svinčevem stifnatu, antimonovem sulfidu in barijevem nitratu, kakršna je predmetna inicialna kapica streliva znamke Sellier&Bellot, štejejo le delci kroglaste morfologije, ki imajo v svoji kemijski sestavi kumulativno kemijske elemente antimon, barij in svinec in sicer kot delci, ki so karakteristični za proces streljanja iz strelnega orožja. Navedeni karakteristični delci se včasih imenujejo tudi trikomponentni. Delci, ki imajo v svoji sestavi samo dva od treh navedenih ključnih kemijskih elementov, se štejejo kot indikativni ali konsistentni s sledovi streljanja in se včasih imenujejo tudi dvokomponentni. Ti so lahko povezani s procesom streljanja iz strelnega orožja, vendar pa lahko nastanejo tudi v drugih procesih, ki nimajo nikakršne zveze s procesom streljanja iz strelnega orožja kot so ognjemet, industrijska orodja za zabijanje žebljev, mehanizem za aktiviranje zračnih blazin v avtomobilih, mehanizem za zaviranje avtomobila in drugo. Delci, ki vsebujejo samo enega od treh ključnih kemijskih elementov (t.i. enokomponentni delci), imajo najmanjšo dokazno vrednost v smislu dokazovanja sledov streljanja. Ti delci lahko nastanejo v procesu streljanja iz strelnega orožja, prav tako pa nastanejo v številnih drugih procesih, ki nimajo nikakršne zveze s streljanjem. Enaka pojasnila v zvezi z nastankom GSR delcev ter klasifikacijo v karakteristične in indikativne delce je podal Maštruko zaslišan na glavni obravnavi. Maštruko v nadaljevanju navaja (točke 1-5, 7-8, 15 mnenja Maštruka), da je izvedenec Sablič napačno poimenoval dvokomponentne in enokomponentne delce kot karakteristične delce, ki nastanejo po streljanju iz strelnega orožja, enak očitek pa Maštruko ponovi zaslišan na glavni obravnavi. Sodišče glede tega ne sledi navedbam Maštruka, saj primerjava izvedenskega mnenja izvedenca Sabliča ter primeijava poročil NFL pokaže, da je izvedenec Sablič korektno in pravilno povzel vse podatke iz poročil NFL, tudi podatke o (bodisi karakterističnih ali značilnih) delcih in njihovi elementni sestavi. Neutemeljeni so tudi očitki Maštruka, da so navedeni tudi enokomponentni delci, saj je zaslišana priča Ester Ceket pojasnila, da enokomponentnih delcev sploh ne navajajo, kar ob vpogledu v vsa Poročila o preiskavi z mnenjem NFL dejansko drži. Prav tako neutemeljeno Maštruko navaja, da izvedenec Sablič praktično ni nič govoril o morfologiji (sestavi) delca GSR, kije pri identifikaciji GSR enakega pomena. Sodišče ugotavlja, daje Sablič v svojem mnenju izrecno poudaril, da sta za ugotovitev ali gre za delce, ki so nastali pri streljanju s strelnim orožjem (torej GSR delce), pomembni tako elementna sestava delcev kot tudi morfološki pregled oz. oblika karakterističnih zatalin. Prav tako pa je priča Ester Ceket, kije izdelala vsa NFL mnenja v zvezi z GSR delci v predmetnem primeru, pojasnila, da sta za to, da se delec okarakterizira kot GSR delec pomembni tako elementna sestava kot tudi morfologija, vsi delci pa so bili tudi dvakrat analizirani in sicer najprej avtomatsko in nato še ročno. Glede na takšna pojasnila Ceketove Maštruko tudi neutemeljeno navaja (točka 15 mnenja), da bi bilo potrebno izvesti kontrolo GSR analize predmetnih vzorcev sledi streljanja ter preveriti kateri izmed najdenih delcev ustrezajo GSR delcem glede na kemijsko sestavo in morfologijo. Maštruko je zaslišan na glavni obravnavi ponovil vse navedene očitke in sicer, da nova definicija GSR delcev iz leta 2002 vztraja na morfologiji in skupni kemijski sestavi, ki je vidna iz X-ray spektra, zato se mora za vsak GSR delec pokazati skupna kemijska sestava oz. prikazati X-ray spekter ter fotografija iz katere je razvidna morfologija. To izhaja iz dokumenta GSR Best practice manual (10. poglavje), ki ga je dolžan upoštevati tudi NFL kot član ENFSI-ja. Ker tega v poročilih NFL-ja ni, bi se morala narediti revizija in tako preveriti morfologija ter skupna sestava vseh delcev. Sodišče je na tak očitek odgovorilo že zgoraj, pri tem pa še dodaja, daje navedbe, daje za vsak GSR delec potrebno v poročilu pokazati X-ray spekter in fotografijo, prepričljivo zavrnila Ceketova. 138. Maštruko v nadaljevanju še navaja (točka 3, 6 in 15 mnenja), da je kositer dodatni kemijski element, ki se pogosto pojavlja v GSR delcih, ki nastanejo po streljanju iz nekaterih vrst streliva znamke S&B. Tovarna S&B proizvaja več vrst streliva in sicer strelivo, ki ima v svoji kemijski sestavi svinec-antimon-barij, svinec-antimon-barij-kositer, svinec-barij-kalcij-kositer, pa tudi strelivo z oznako NONTOX brez svinca-barija-antimona. V konkretnem primeru je bilo uporabljeno strelivo znamke S&B, ki ima inicialno kapico vrste Sintox, katere karakteristični delci imajo kemijsko sestavo antimon-barij-svinec. Kemijski element kositer ne nastane iz polnjenja inicialne kapice temveč iz tanke folije, ki inicialno kapico varuje pred vlago v zraku, zato ni bistvenega pomena kot kriterij za karakteristični GSR delec, kljub temu pa je pomemben iz razloga, ker se pojavi pri nekaterih vrstah inicialnih kapic tovarne S&B. Kositer je torej dodatni kemijski element za nekatere inicialne kapice S&B. Obstaja pa tudi vrsta streliva S&B, ki ima v inicialni kapici tudi kalcij-silicid. GSR delci te vrste inicialne kapice imajo v kemijski sestavi svinec-barij-kalcij-silicij-kositer (torej sploh nimajo antimona). Smiselno enako je Maštruko pojasnil tudi zaslišan na glavni obravnavi in še dodal, da se strelivo S&B množično uporablja povsod po Evropi. Zaslišan na glavni obravnavi je Maštruko še povedal, da se kositer pogosto pojavlja pri starejših modelih streliv znamke S&B, novejše strelivo je brez kositra, najnovejše strelivo pa nima niti barija niti svinca (nontox). Sodišče v delu, da je kositer dodaten kemijski element in posebnost, ki jo najdemo pri nekaterih vrstah streliva S&B, sledi Maštruku, saj je navedeno potrdil tudi izvedenec Sablič, prav tako pa tudi izvedenka Gebhart ter priča Ceket. Ne sledi pa navedbam Maštruka, da kositer ni bistvenega pomena kot kriterij za karakteristični delec, saj tako iz poročil NFL, nemškega balističnega izvedenskega mnenja, pojasnil Ceketove, Sabliča, Gebhartove in Mantheia na glavni obravnavi izhaja, da je tudi kositer v predmetnem primeru kriterij za karakteristični GSR delec, saj je bil prisoten tudi v tulcu najdenem na kraju kaznivega dejanja. Prav tako sodišče sledi pojasnilom Maštruka glede vrst streliva S&B in njihovi sestavi. Sodišče tudi sledi pojasnilom Maštruka na glavni obravnavi, da samo dejstvo, da je bil na jakni obtoženca najden delec antimon-barij-svinec-kositer, ki je enak elementom najdenim na tulcu na kraju dogodka, nujno ne pomeni, da so iz istega izvora, ampak to pomeni, daje bila jakna Bugatti kontaminirana s strelivom znamke S&B, vendar ob tem sodišče ponovno poudarja, daje presojalo vse izvedene dokaze najprej same zase in nato vse skupaj in je na podlagi vseh izvedenih dokazov in njihove ocene (in ne le na podlagi dejstva prisotnosti GSR delcev na obtožencu in njegovi jakni) zaključilo, da je obtoženi ustrelil oškodovanca in so najdeni GSR delci na njem in njegovi jakni posledica prav tega. < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 43/63

139. Neutemeljeno Maštruko v točki 6 tudi navaja, da v Poročilu o preiskavi NFL z dne 20.12.2015 ni navedeno ali je bil analiziran tulec najden na kraju dogodka ali poskusno izstreljeni tulec, saj je iz omenjenega Poročila NFL jasno razvidno, da gre za analizo tulca najdenega na kraju kaznivega dejanja. Takšni neutemeljeni očitki Maštruka so tudi posledica dejstva, da je ob izdelavi svojega mnenja razpolagal zgolj z nekaj skope dokumentacije (izvedensko mnenje Sabliča in njegova dopolnitev, izvedensko mnenje Zupanca, pripombe obrambe na mnenje Sabliča), ne pa s celotno relevantno dokumentacijo (npr. s poročili NFL, ki so vsekakor bistveni za podajanje takšnega mnenja kot gaje izdelal Maštruko, sploh ni razpolagal). 140. V nadaljevanju (točka 9-10 mnenja) Maštruko zavrača zaključke izvedenca Sabliča, da je na podlagi razporeditve dokazanih GSR delcev na strelčevih rokah mogoče ugotoviti ali je streljal z levo oz. desno roko ali pa z obema rokama, saj se GSR delci ne razpršijo samo v neposredno okolico okoli strelnega orožja temveč na velike razdalje in segajo od približno 1 metra od hrbtne strani strelca do celo 5 metrov v smeri 45 stopinj desno od smeri streljanja, GSR delci pa tudi neposredno po streljanju ne padejo na tla, temveč ostanejo v zraku zelo dolgo, čas sedimentacije je odvisen od vrste in kalibra uporabljenega strelnega orožja in to lahko traja tudi do 10 minut (kar izhaja iz ugotovitev čeških forenzikov Luborja Fojtašeka in kolegov). Za navedeni eksperiment Fojtašeka je na glavni obravnavi Maštruko še pojasnil, da so merili razporeditev GSR delcev na način, da so ustrelili en strel in nato preučevali kontaminacijo tarč na tleh okoli strelca. Tak eksperiment je sicer kritizirala kolegica Brožek Mucha, ker naj to ne bi ustrezalo resničnosti, ker bi morale biti tarče postavljene vertikalno, kar je naredila sama (ta eksperiment je pojasnjen v točki 159 obrazložitve). Se pa ta dva eksperimenta po mnenju Maštruka dopolnjujeta. Zato je bil plašč obtoženca lahko kontaminiran z večjim številom GSR delcev zaradi oblaka kontaminacije, ki običajno obstaja na vsakem strelišču in tudi zato ker so predmeti na strelišču (npr. omara, obešalnik, klopi) običajno zelo kontaminirani z GSR delci. Strelišča so praviloma močno kontaminirana s težkimi kovinami mikroskopskih dimenzij, ki zaradi prezračevanja nenehno lebdijo v zraku v prostorih strelišča. GSR delci se razpršijo na relativno velikem področju okoli strelca, obstaja možnost spremembe lokacije GSR delcev z ene roke na drugo z objektov, ki so kontaminirani z GSR delci, zato se v forenzični skupnosti izključuje možnost utemeljenega sklepanja o tem s katero roko je bil sprožen strel iz strelnega orožja. Sodišče glede teh očitkov Maštruka ugotavlja, da niti ni bistveno s katero roko je bilo streljano (levo, desno ali obema). Tudi izvedenec Sablič zaslišan na glavni obravnavi je pojasnil, da drži, da so površine na streliščih kontaminirane z GSR delci, je pa natančno in prepričljivo pojasnil, zakaj takšna vrsta kontaminacije kot jo zatrjuje obtoženi, ni mogoča (točki 130 in 134 obrazložitve). Poleg tega je bilo že pojasnjeno, da sodišče zagovoru obtoženca glede kontaminacije jakne na strelišču ne sledi in da ne sledi Sabliču glede ugotovljenega položaja obtoženca in oškodovanca v trenutku streljanja. 141. Nadalje Maštruko v točki 11 mnenja neutemeljeno navaja, da izvedenec Sablič ni navedel argumentov za svoje sklepanje o tem, da kontaminacija kot jo zatrjuje obtoženi ni mogoča. Iz izvedenskega mnenja Sabliča namreč izhaja, da je te svoje trditve podkrepil na zadnji strani mnenja v petih točkah (povzete so v točki 130 obrazložitve). Maštruko izpostavlja zgolj del Sabličevega mnenja o velikosti delcev (da 6 mikronski delci običajno hitro odpadejo), kot že rečeno pa je Sablič svoje stališče, da zatrjevana kontaminacija ni mogoča, utemeljil v petih točkah, ki jih je vsekakor potrebno ocenjevati skupaj ne pa zgolj vsako zase kot to dela Maštruko. Na glavni obravnavi je Maštruko na vprašanje kako komentira dejstvo, da so bili na obtožencu in njegovi jakni najdeni dvo, tro ali štirikomponentni delci vedno v kombinaciji 4 kovin antimon, barij, svinec, kositer, obtoženi pa naj bi streljal na strelišču, kjer se uporablja veliko število vrst različnega streliva in naj bi v žepih prenašal tulce različnih vrst streliva, sprva neprepričljivo pojasnil, da tega ne vemo, ker nismo videli X - ray spektrov, v nadaljevanju pa je povedal, da je dominantno število streliv sinoxid in je zato za pričakovati, da je največ (ne pa torej vsi) takšnih GSR delcev, ker imajo različni proizvajalci v največjem odstotku isti inicialni tip kapice, to pa je sinoxid. Sodišče ne sledi tem pojasnilom Maštruka, saj tudi Maštruko ne trdi, da so vsa streliva tipa sinoxid, sam celo pojasnjuje, da novejša streliva ne vsebujejo antimona, da obstaja tudi vrsta streliva S&B (ravno strelivo S&B pa naj bi bilo najbolj pogosto po mnenju Maštruka) v kemijski sestavi svinec-barij-kalcij-silicij-kositer, da se kositer pogosto uporablja pri starejših modelih streliv znamke S&B, novejše strelivo je brez kositra, najnovejše pa nima niti barija niti svinca, pa kljub temu na obtožencu in njegovi jakni drugih elementov kot so antimon, barij, svinec in kositer ni bilo najdenih (glede najdbe tombaka se bo sodišče opredelilo še v nadaljevanju). Tudi izvedenec Manthei seje začudil majhnemu številu najdenih GSR delcev v žepih jakne glede na zagovor obtoženca, da je v njih prenašal različne vrste tulcev, kar ponovno pritrjuje zaključkom Sabliča, ne pa Maštruka. Nadaljnji Maštrukov očitek v pisnem mnenju, da iz Sabličevega mnenja ni razvidno kdo je izvedel meritve v zvezi z delci streljanja prav tako ne drži, saj vse navedeno jasno izhaja iz Poročil o preiskavi NFL, ob teh navedbah Maštruka pa se ponovno kot pomanjkljivost pokaže dejstvo, da je Maštruko svoje mnenje izdelal zgolj na podlagi analize izvedenskega mnenja Sabliča, izvedenskega mnenja Zupanca ter pripomb obrambe na mnenje Sabliča, z drugo obširno spisovno dokumentacijo (npr. Poročila o preiskavi NFL, ki so osnova za izdelavo mnenja) pa sploh ni razpolagal. Navsezadnje tudi Maštruko priznava, da iz strokovne literature izhaja, da veliki GSR delci najhitreje odpadejo s kože strelčevih rok, kar ponovno pritrjuje zaključkom Sabliča. Maštruko sicer v nadaljevanju trdi, da hitrost odpadanja GSR delcev z oblačil poteka po povsem drugačnih zakonitostih, ker GSR delci prodrejo v globino tekstila in ostanejo zelo dolgo v takšnih oblačilih. Ob tem opozarja na praktičen problem, da se z odvzemanjem vzorcev iz tkanine z oblepljanjem površine oblačil s posebnimi lepilnimi trakci lahko zberejo le delci, ki so na površini tkanine, ne pa tudi tisti v globini tkanine, ki bi se lahko zbrali s tehniko sesanja na filter, ki pa ni bila uporabljena. Maštrukove očitke, da v zvezi z analizo jakne poleg oblepljenja površine s posebnimi lepilnimi trakci ni bila uporabljena tudi tehnika sesanja na filter, sodišče v celoti zavrača, saj iz pojasnila NFL v zvezi s tem ter izpovedbe Ester Ceket izhaja, da NFL takšne metode ne uporablja. V Poročilu o preiskavi z mnenjem NFL z dne 12.11.2015 (list. št. 2058) je tako pojasnjeno, daje metoda vzorčenja oblačil z „lepljenjem“ z lepljivimi diski standardni način vzorčenja, ki se ga uporablja v vseh sodobnih forenzičnih laboratorijih z izključnim namenom, da na oblačilu potrdijo oz. zanikajo prisotnost delcev, ki nastanejo pri streljanju s strelnim orožjem. Takšen način vzorčenja uporablja tudi NFL. Material jakne znamke Bugatti je na površini iz poliestrskih mikro vlaken, za katerega je primeren način vzorčenja na lepilne diske. Prav tako lahko s tehniko vzorčenja na lepilne diske dvignejo delce, ki so prisotni na oblačilih iz materialov kot so pletenine, flisi, ipd., kjer obstaja možnost prehoda delčkov globlje v material. Pri metodi izsesavanja na filter pa se istočasno izsesa tudi številne nečistoče, ki otežijo SEM/EDX analizo. Prav tako pa ni možno ugotoviti, kateri delci so bili izsesani s površine materiala oblačila in kateri iz globine. Metode izsesavanja na filter v NFL ne uporabljajo. Tudi nemška izvedenka Gebhart je pojasnila, da je pri njih standardna metoda zavarovanja z lepilnimi diski in metode sesanja na filter ne uporabljajo. Navsezadnje je tudi Maštruko zaslišan na glavni obravnavi povedal, da se metoda s sesanjem široko ne uporablja in ima svoje težave, zato so Maštrukovi očitki v zvezi s tem neutemeljeni. Dejstvo je, da so bili na obtoženčevi jakni najdeni GSR delci različnih velikosti, tudi tisti večji - 6 mikronski, ki so bili z jakne pobrani s standardno metodo z lepljenjem z lepljivimi diski. Sodišče pa sledi pojasnilom Sabliča, da večji delci odpadejo hitreje kot manjši, ne glede na to ali gre za roke ali oblačila, saj tudi iz nemškega izvedenskega mnenja, ki sta ga izdelala izvedenca Manthei in Gebhart izhaja, da večji delci s površine odpadejo prej kot manjši delci. Navsezadnje celo strokovnjak obrambe Čeh v svojem mnenju navaja, da ima velikost delcev največji vpliv na to, kako velika sila je potrebna za odstranitev delca s površine podlage. Velja pravilo, da čim manjši je delec, tem večja je potrebna sila za odstranitev delca. Sodišče pa tudi opozarja, da niti ni pomembno, če z lepljenjem na lepilne diske niso bili pobrani vsi GSR delci in je še kakšen delec ostal med vlakni v globini, saj je bistvo to, da so bili na obtoženčevi jakni najdeni GSR delci . Zato pojasnjevanja Maštruka na glavni obravnavi, da so poliestrska vlakna (v spis je vložil njihovo fotografijo - priloga B222) pod velikim povečanjem v premeru 15-20 mikronov zelo prepletena in je zato GSR delce, ki se nahajajo globlje med temi vlakni z lepljenjem na lepilne trakce nemogoče pobrati ter da so z metodo lepljenja na diske pobrali le GSR delce na površini, niso relevantna. Maštruko pa tudi izrecno vprašan kako komentira dejstvo, da je bil 6 mikronski GSR delec najden na površini jakne (glede na dejstvo, daje bil pobran z lepljenjem na lepilne diske, Maštruko pa trdi da se s to metodo poberejo samo delci iz površine, tistih iz globine pa se ne more dobiti), tega ni znal prepričljivo pojasniti in je povedal, daje naključje, da so ta delec dobili na lepilni trak in je prepričan da jih je še veliko več (stran 10 prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave). < nazaj   naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 44/63

142. Maštruko v 12. točki mnenja zavrača zaključke izvedenca Sabliča glede štirikratne kontaminacije na način kot jo zatrjuje obtoženi in se pri tem sklicuje na strokovni prispevek French, Morgan in Davy-ja o eksperimentalnih podatkih o sekundarnem transferju GSR delcev. V tem prispevku so namreč ugotovili, da obstaja velika verjetnost sekundarnega GSR transferja z rokovanjem strelca in osebe, ki ni bila v stiku s procesom streljanja in z rokovanjem strelca in osebe, ki je od njega vzela v roke pištolo, iz katere je bilo streljano. Prva dva avtorja pa sta v kasnejšem prispevku ugotovila, da obstaja velika verjetnost terciarnih GSR transferjev. Ugotovila sta, da se GSR delci z rokovanjem prenašajo s strelca na drugo osebo, po naknadnem rokovanju pa z druge na tretjo osebo. Zato je po mnenju Maštruka odločno zavračanje Sabliča, ki ne sprejema možnosti naknadne kontaminacije obtoženca, neutemeljeno. Sodišče ugotavlja, da Maštruko pri sklicevanju na ugotovitve prej omenjenega eksperimenta zamolči, da iz članka izhaja tudi, da se je pri stisku roke na drugo osebo preneslo bistveno manj GSR delcev kot jih je imel na rokah strelec (kar navsezadnje pritrjuje navedbam Sabliča, da je malo delcev v žepih praktično nemogoče v istem velikostnem razredu malo delcev prenesti še ravno na hrbtišče palca in kazalca obeh rok) ter da bi bili med daljšim obdobjem med streljanjem in prenosom rezultati slabši, zato je njegovo selektivno povzemanje rezultatov eksperimenta zavajajoče. Sodišče tudi ne sledi navedbam Maštruka o povezavi kontaminacije z GSR delci ter uporabo kreme za roke (in sicer da so kreme še bolj fiksirale GSR delce na kožo rok, s seganjem rok v žepe jakne pa je krema očitno držala GSR delce skupaj pri stiku delcev s tkanino ter da je krema za roke povečevala verjetnost kontaminacije prvega, drugega, tretjega in celo četrtega reda), saj tudi Maštruko sam v pisnem mnenju in na glavni obravnavi pove, da v literaturi takšnih zaključkov, kot jih zatrjuje sam, ni in tudi v zaslišanju še pojasni, da nima lastnih eksperimentov v zvezi s tem, gre zgolj za lastno mnenje, ki bazira na lastni oceni. Vendar pa s tem navajanjem Maštruko prihaja sam s seboj v nasprotje. Sodišče je namreč Maštruku na glavni obravnavi predočilo, da iz članka, ki ga je sam napisal in ga sam citira v svojem mnenju (gre za članek št. 7 z naslovom Forensic Application of an ESEM) izhaja, da začuda kreme za roke niso imele nobenega učinka na GSR delce na rokah. Po predočenju je Maštruko sicer pojasnjeval, da je bil pri tem uporabljen drugačen mikroskop, vendar je na koncu povedal, da to dejansko drži, torej da ni nobenega vpliva. Tudi izvedenec Manthei je zaslišan na glavni obravnavi pojasnil, da v nekem lastnem poizkusu, ki so ga izvajali sami, niso ugotovili nobene povezave med uporabo kreme in GSR delci. Zato tudi niso relevantne navedbe Maštruka, da bi se lahko z dodatno GSR analizo lepljivih trakcev ugotovila prisotnost krem in njihova kemijska sestava oz. njegova navajanja na glavni obravnavi, da s pomočjo elektronskega mikroskopa ni možno ugotoviti prisotnosti krem. 143. Sledi pa sodišče navedbam Maštruka (na koncu 12 točke mnenja), ki so skladne ugotovitvam izvedenca Sabliča, daje verjetnost, da se najdejo GSR delci večja, ko je nižji red kontaminacije, kar pomeni, da je največja verjetnost, da bi bili GSR delci najdeni po kontaminaciji prvega reda, najmanjša pa je verjetnost, da bi bili najdeni GSR delci po kontaminaciji četrtega reda. To pa po oceni sodišča zgolj pritrjuje ugotovitvam in zaključkom Sabliča ne pa Maštruka. 144. V nadaljevanju (točka 13 mnenja) Maštruko oporeka navedbam Sabliča, da se GSR delci na rokah strelca zadržujejo do 24 ur, ker po poteku časovnega obdobja 3 do 7 ur po streljanju ni več GSR delcev na strelčevih rokah, ker so vsi delci odpadli tudi brez umivanja rok. Pri tem se Maštruko sklicuje na svoj članek ter listine, ki so bile sprejete s strani najbolj spoštovanih mednarodnih institucij (FBI, ENFSI). Pri enakem stališču je Maštruko vztrajal zaslišan na glavni obravnavi. Sodišče tudi glede tega Maštruku ne sledi, saj zelo decidirano trdi, da vsi delci GSR iz rok odpadejo 3 do 7 ur po streljanju tudi brez umivanja rok. Iz izvedenskega mnenja izvedenca Sabliča izhaja, da polovica delcev iz rok odpade že po cca 30 minutah, po 24 urah pa je že zelo majhna verjetnost za detektiranje delcev, nekoliko daljši čas pa lahko na rokah ostanejo manjši delci. Tudi iz izvedenskega mnenja izvedencev Manthei in Gebhart izhaja, da ne izključujejo možnosti, da so najdeni delci na rokah obtoženca odvzeti 23 ur po storjenem kaznivem dejanju, posledica streljanja. Glede na navedeno sodišče zatrjevanjem Maštruka, da po 7 urah po streljanju na rokah ni več nobenih GSR delcev, ne sledi. 145. Maštruko v točki 14 mnenja prav tako oporeka ugotovitvam Sabliča glede medsebojnega položaja strelca in žrtve v trenutku streljanja, ker je izvedenec svoje ugotovitve temeljil na predpostavki, daje bil oškodovanec v trenutku streljanja v pokončnem položaju in je bila njegova glava v pokončnem položaju. Maštruko navaja, da sta glava in vrat izjemno gibljiva dela človekovega telesa in se lahko postavita v različne položaje v razmerju do trupa, zato ne obstaja argument za zaključek, da je bila oškodovančeva glava ob kritičnem dogodku v pokončnem položaju. Tak položaj glave je sicer možen, vendar so možni tudi drugi položaji in lege glave, kar pa pripelje do popolnoma drugačne orientacije strelnih kanalov v glavi v tridimenzionalnem prostoru kraja dogodka kar posledično pripelje do popolnoma drugačnih položajev in strelčeve lege v trenutku sprožitve dveh strelov (enako je pojasnil Maštruko tudi zaslišan na glavni obravnavi ter poudaril, da če je oškodovanec v trenutku, ko je bil zadet, stal v pokončnem položaju, potem gre za poševen strel, ker je tak položaj strelnega kanala, če pa je imel oškodovanec odklonjeno glavo od tega položaja ali če je oškodovanec počepnil, potem je bil to horizontalen strel). Edini zanesljiv način s katerim bi se lahko ugotovil položaj in lega oškodovančevega telesa v trenutku strela je obstoj t.i. tretje točke (točka v katero posamezni naboj po prestrelu glave zadane trd objekt v ozadju), ki pa v konkretnem primeru ne obstaja, saj sta oba izstreljena naboja ostala v oškodovančevi glavi (kar je tipična lastnost izstrelkov kalibra 7,65 mm, ker praviloma nimajo dovolj kinetične energije, da bi prestrelili glavo - glede tega sodišče Maštruku ne sledi, saj je izvedenec Peschel, kije v svoji dolgoletni karieri obravnaval ogromno število krvnih deliktov, pojasnil, da običajno pri izstrelkih takšnega kalibra pride do prestrela glave), zato ni mogoče zanesljivo ugotoviti položaja in lege oškodovančevega telesa v trenutku, ko je bil zadet v glavo z dvema streloma, posledično pa tudi ni mogoče zanesljivo ugotoviti položaja in lege strelčevega telesa v trenutku sprožitve dveh strelov. Rekonstrukcija sprožitve strelov kot jo je prikazal izvedenec Sablič je sicer možna, vendar pa to ni edina možna različica. Sodišče v tem delu Maštrukovemu mnenju sledi, saj je tudi izvedenec Peschel pojasnil enako, torej da je položaj, ki ga je narisal Sablič, zgolj eden izmed možnih položajev, ni pa edini možen glede na gibljivost glave ter možnost lomljenja strelnega kanala. Sodišče se v izogib ponavljanju glede tega sklicuje na točko 123 obrazložitve. Navsezadnje je tudi Sablič zaslišan na GO povedal, da položaj, ki gaje narisal, ni edini možen položaj. 146. Maštruko je v točki 16 mnenja tudi navedel, da če je obtoženec pozitiven na GSR, sledi eden od treh možnih zaključkov: 1. obtoženi je streljal iz strelnega orožja, 2. obtoženi je bil blizu orožja iz katerega je streljala neka druga oseba, 3. obtoženi je prišel v stik s površino, ki je bila že prej kontaminirana z GSR-jem, pri tem pa je možna primarna, sekundarna, terciarna in kvartarna kontaminacija z GSR-jem. Sodišče sicer sledi tem trem možnim zaključkom Maštruka, vendar pojasnjuje, da je pri ugotavljanju krivde obtoženca potrebno izhajati iz vseh izvedenih dokazov in ne samo iz izvedenskega mnenja izvedencev ali strokovnega mnenja Maštruka in Čeha, Potrebno je ocenjevati vsak dokaz zase kot tudi vse dokaze v medsebojni povezavi in ravno takšna ocena dokazov pripelje do zaključka, daje oškodovanca ustrelil ravno obtoženi, dejstvo, da je bil obtoženi pozitiven na GSR delce pa je zgolj eden izmed dokazov, ki potrjujejo tak zaključek sodišča. 147. Sodišče mnenju Maštruka (zadnja stran njegovega mnenja), da bi lahko GSR delci, ki so bili dokazani na rokah, laseh, rokavih in žepih jakne obtoženca, kontaminirali roke, lase in jakno obtoženca že v času njegovega predhodnega zadrževanja in streljanja s strelnim orožjem na strelišču, ne glede na čas, ki je pretekel od njegovega zadrževanja in streljanja s strelnim orožjem na strelišču do odvzema vzorcev za GSR analizo dne 17.12.2014, ker se po podatkih literature GSR delci po kontaminaciji na oblačilih zadržujejo zelo dolgo, celo po pranju v pralnem stroju, z naknadnim seganjem rok v žepe jakne pa bi lahko prišlo do relokacije GSR delcev iz žepov na roke, z rok ponovno v žepe in z rok na lase obtoženca, ne sledi. Kot je pojasnil tudi izvedenec Sablič, je kontaminacija mogoča, to možnost dopušča tudi sodišče, vendar pa jo v konkretnem primeru sodišče na podlagi logičnih pojasnil izvedenca Sabliča ter vseh izvedenih dokazov izključuje. < nazaj    naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 45/63

148. Iz strokovnega mnenja dr. Mirana Čeha (je strokovnjak s področja materialov, anorganske kemije in analiznih metod elektronske mikroskopije) z dne 14.6.2015 pa izhaja, da je Čeh strokovno mnenje izdelal samo na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca Sabliča in njegove dopolnitve. Z drago obsežno spisovno dokumentacijo ni razpolagal. Ceh se v svojem mnenju sklicuje na članek oz. meritve Fojtašeka, da je znano, da nastane pri streljanju v okolici orožja oblak lebdečih GSR delcev različnih velikosti, ki ostaja aktiven tudi do 10 minut, v tem času pa se GSR delci usedejo na vse predmete v bližnji okolici. Ker je obtoženec nosil jakno znamke Bugatti na strelišče, je možno zaključiti, da je prišlo do kontaminacije plašča na strelišču, čeprav ni bil oblečen v plašč ampak ga je imel odloženega na okenski polici. Nedavne raziskave oprijemljivosti GSR delcev na različne tkanine so pokazale, da je oprijemljivost GSR delcev na različnih tkaninah različna (npr. na usnje se prime petkrat več delcev kot na volno), ne glede na vrsto tkanin, ki so jih uporabljali v preizkusu pa je bilo ugotovljeno, da je enako težko odstraniti tako GSR delce, ki so se vezali na površino usnja, kot delce, ki so se vezali na površino volnene tkanine. Velikost delcev ima največji vpliv na to, kako velika sila je potrebna za odstranitev delca s površine podlage. Velja pravilo, da čim manjši je delec, tem večja je potrebna sila za odstranitev delca. Če je prisotna vlaga, je ta sila lahko še večja zaradi prisotnosti kapilarnih sil. V nadaljevanju Čeh izpostavlja tudi študijo pri kateri so primerjali obstojnost okroglih cerijevih in lantanovih delcev, ki so nastali iz kresila ob prižigu vžigalnika na različnih tkaninah. Velikost delcev je bila v razponu od 1 do 50 mikronov, njihova morfologija pa je bila zelo podobna GSR delcem. Ugotovili so, da število detektiranih delcev s časom eksponentno pada in je bilo po nošenju po 18 urah še vedno možno zaslediti prisotnost več kot 20 % delcev v tkaninah. Pomembna je tudi ugotovitev, da se mikronski delci z višjo gostoto težje odstranijo iz tkanin kot delci z manjšo gostoto, po obliki podobni delci GSR pa imajo zelo visoko gostoto zaradi prisotnega svinca. Študije so tudi pokazale, da niti spiranje z vodo, niti naknadno pranje v celoti ne odstranijo GSR delcev iz različnih tkanin. Pri odstranjevanju polistirenskih mikro-kroglic različnega premera iz različnih podlag s pomočjo močnega zračnega curka pa so ugotovili, da učinkovitost odstranjevanja mikro-kroglic drastično pada z manjšim premerom kroglic. Na podlagi navedenega Čeh zaključuje, da je možno, da je prišlo do kontaminacije obtoženčeve jakne na strelišču kljub temu, da ni streljal oblečen v jakno in je bil obtoženi dne 17.12.2014, ko je bil na odvzemu sledov strelca, dejansko oblečen v jakno, ki je bil že predhodno kontaminiran zaradi streljanja in zadrževanja na samem strelišču in to ne glede na to, da je od zadnjega obiska strelišča minilo skoraj eno leto. 149. Čeh tudi zaključuje, da ugotovitev izvedenca Sabliča, da je obtoženi najverjetnejši strelec v konkretnem primeru ni dopustna, saj ni v skladu s pravili znanosti in stroke. Čeh se tudi ne strinja z obrazložitvijo izvedenca Sabliča, da kontaminacija na način kot jo zatrjuje obtoženi, ni mogoča, saj izjava izvedenca ni konsistentna z dejstvi. Enaki so sicer kemijski elementi, ki so jih zasledili na obtožencu, s kemijskimi elementi, ki so jih zasledili na tulcu, vendar kemijske sestave delcev niso enake, niti ne gre v vseh primerih za karakteristične GSR delce. Ravno tako ni nujno, da bi na plašču našli delce z drugačno sestavo. Ker je bil obtoženi na strelišču v jakni Bugatti nazadnje spomladi 2014, je zelo verjetno, da je bila jakna kontaminirana po celotni površini in to z različno velikimi delci. Trditev izvedenca Sabliča, da največji delci običajno zelo hitro odpadejo, sploh pri nošnji v različnih vremenskih razmerah, so v nasprotju z objavljenimi študijami o obstojnosti GSR delcev na tkaninah in jih izvedenec ne upošteva. Čeh se strinja, da so bili delci najdeni v žepih jakne Bugatti v žepe preneseni s kontaminacijo iz rok osumljenca, vendar je enako verjetno in možno, da so bili delci preneseni tudi na roke osumljenca s kontaminacijo iz žepov, medtem ko je imel roke v žepih. Ugotovitve o tem, da iz malo ni možno prenesti malo so v osnovi nestrokovne. Glede na nova spoznanja o sekundarnem in/ali celo terciarnem prenosu GSR delcev Ceh meni, da je štirikratna kontaminacija možna, še posebej, ker je bil plašč Bugatti kontaminiran že na strelišču. Obstaja pa tudi možen potek kontaminacije rok in lasišča obtoženca, ki ga sodni izvedenec ni predvidel in je veliko bolj verjeten in sicer: GSR delci najdeni v žepih plašča Bugatti so posledica kontaminacije žepov iz rok obtoženca po streljanju na strelišču ali zadrževanju na strelišču, ko je obtoženi vtaknil roke v žepe plašča (enkratni prenos), kar je konsistentno s tem, da so v žepu našli razmeroma malo GSR delcev. Ločeno od tega je prišlo na strelišču do kontaminacije površine plašča z GSR delci različnih velikosti. Ti delci so dokazano zelo obstojni na tkaninah. Ker je bil obtoženi pred odvzemom sledov strelca oblečen v kontaminiran plašč Bugatti, je prišlo do kontaminacije njegovih rok in lasišča z delci GSR iz površine predhodno kontaminiranega plašča. Tako je šlo v primeru kontaminacije njegovih rok za enkraten prenos GSR delcev, velika verjetnost pa je tudi prenos GSR delcev na lasišče bodisi iz rok obtoženca (popravljanje lasišča) ali direktno iz površine plašča (oblačenje ali slačenje plašča, stik rokavov plašča z lasiščem...). < nazaj    naprej >

IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih - 54/63

STROKOVNA PRIČA ESTER CEKET 165. Na glavni obravnavi dne 13.1.2016 je bila zaslišana priča Ester Ceket. Priča je zaposlena na NFL in je v konkretnem primeru izdelala poročila o preiskavi z mnenjem NFL, ki se nanašajo na GSR delce. Glede svojih izkušenj je priča povedala, da je po izobrazbi kemik, v forenzičnem laboratoriju je zaposlena 10 let in toliko časa se tudi ukvarja s tovrstnimi preiskavami. Na leto opravi okrog 70 strelskih preiskav iz Slovenije, kar pomeni, da se analizira več sto tovrstnih vzorcev. Sama se je najprej izobraževala preko dodeljenega mentorja - strokovnjaka s tega področja, potem se je usposabljala v Nemčiji v BKA-ju (torej Bundes Kriminal Amtu), pa preko proizvajalcev opreme vrstičnega elektronskega mikroskopa in preko različnih konferenc. Forenzični laboratoriji so člani Evropskega forenzičnega združenja forenzičnih strokovnjakov (ENFSI) in se udeležujejo konferenc ter se seznanjajo z novostmi in usmeritvami dela s tega področja. Samaje bila na takšnem srečanju novembra 2015. Vsakoletno opravljajo tudi mednarodne teste (gre za test kjer sodelujejo forenzični laboratoriji iz več držav, preko 80, test v iskanju in identifikaciji delčkov po streljanju), kjer imajo že več let zapored najboljši rezultat (z odliko). Na podlagi tega testa dobijo (torej NFL) tudi vsako leto nov certifikat. V NFL sta trenutno dva usposobljena na tem delovnem mestu, ki imata ustrezno znanje in opravljata tovrstne preiskave. Sama to opravlja že deset let in zato preiskave zdaj opravlja samostojno. Ima tudi potrdilo, da je usposobljena za delo na elektronskem mikroskopu. Vrednotenje rezultatov je bilo izvedeno v skladu s priporočili Evropskega forenzičnega združenja. Priča je nadalje pojasnila, da se delci streljanja razvrščajo v skupine. V prvo skupino spadajo delci, ki zajamejo vse možne komponente, ki jih sicer najdemo v inicialki naboja. V naslednje skupine pa spadajo delci, ki zajamejo kombinacijo treh ali dveh elementov iz inicialke naboja. Pri streljanju z nekim nabojem pa nastanejo vse skupine delcev, torej tako delci, ki vsebujejo vse komponente iz inicialke in delci, ki vsebujejo kombinacije treh ali dveh elementov. Za delec, ki vsebuje vse komponente iz inicialke, uporabljamo izraz karakterističen, tiste, kjer imamo en ali pa dva elementa manj kot je v inicialki naboja, pa uporabljamo izraz značilen. Enokomponentne delce ne štejejo ne med značilne ne med karakteristične delce. V konkretnem primeru je bila analizirana sestava preostanka iz tulca naboja tipa S&B 7,65 Br in tam so našli delce s sestavo antimon, barij, svinec, kositer. To se pravi, če najdejo delec, ki vsebuje vse te komponente ali pa antimon-barij-svinec ali pa antimon-barij-svinec-kositer, te delce imenujejo karakteristične delce. Vse ostale kombinacije pa značilne. Če najdejo v isti skupini delcev delec, ki vsebuje vse komponente iz inicialke naboja in pa delce, ki vsebuje tri ali pa dve komponenti iz naboja, vse skupaj, celo skupino delcev imenujejo karakteristični delci po streljanju iz razloga, ker pri streljanju nastanejo vse kombinacije. Streljanje je naključen proces, gre za naključno združevanje teh komponent v posamezne delce in nastanejo vse skupine delcev. Ne morejo nastati samo štiri ali pa trikomponentni delci, ampak nastane cela skupina delcev. Vsak strel je drugačen kljub temu, da uporabljamo isti naboj. Priča je pojasnila, da so bili na obtožencu najdeni delci z enako sestavo kot je v tulcu naboja. Elementna sestava govori o tem kateri elementi so prisotni na nekem vzorcu. Nimamo kemijskih formul, nimamo spojin, določi se elemente, ki se nahajajo v nekem delcu. Med temi elementi so podana tudi razmerja, vendar gre za naključen pojav. V nekem delcu imamo lahko večjo količino svinca, v drugem lahko samo sled svinca, ta razmerja niso določena, kakšen delež katerega elementa mora biti prisoten, ker gre za naključen pojav. Iz tega razloga tudi ne navajajo razmerij med elementi, ker niso pomembna. Vsi delci v konkretni zadevi so bili ocenjeni tudi glede na morfologijo. Ni namreč pomembna samo elementna sestava ampak tudi oblika/morfologija teh delcev. Oboje istočasno mora veljati in sestava in morfologija delcev. Šele takrat lahko uvrstimo delec kot delec, ki nastane pri streljanju. Podobne delce lahko od pravih delcev ločimo z ustreznim znanjem in sicer na podlagi morfologije in drugih elementov, ki se zraven pojavljajo. Pri air bagih v avtomobilih so zraven še drugi elementi, kakšen cirkonij, kobalt, stroncij, pri zavornih sistemih so delci, ki imajo zraven tudi veliko železa. Veliko lastnosti je, na podlagi katerih lahko podobne delce ločimo od značilnih ali pa karakterističnih. Vedno je pomembna morfologija. Za vse delce, ki so omenjeni v njenih poročilih, je bila ugotovljena tudi morfologija. Vsi delci so bili tudi dvakrat analizirani, prvič avtomatsko, drugič pa še ročno. V zvezi s kremo je priča pojasnila, da pri analizi (preiskava je bila narejena izključno z vrstičnim elektronskim mikroskopom) nikjer niso zasledili nobenega dodatnega elementa, da bi sploh lahko sumili, da je zraven še kakšen drug element iz kreme. Preiskava, ki so jo opravili, je bolj primerna za težje elemente, olja in maščobe bi težje našli. V NFL-ju za preiskovanje vseh sledi uporabljajo mednarodno priznane forenzične metode. Sama za forenzično metodo za iskanje krem na delcih še ni slišala in ne obstaja. Priča je tudi pojasnila, da je bilo število najdenih delcev v konkretnih analizah podano s pomočjo lestvice malo, več, veliko. Načeloma pa številčno rezultata ne podajajo, ker je število delcev, ki nastane, naključen proces. Vsakič nastane neko drugo število delcev. Tudi če bi večkrat streljali z istim orožjem z istim nabojem, bi vsakič dobili drugačno število trdnih preostankov in posameznih skupin delcev. Enkrat nastane večje število dvokomponentnih delcev, drugič morda nastane večje število trokomponentnih delcev. Torej gre za zelo naključen proces. So pa podatki shranjeni v računalniku na katerem poteka analiza, tako da natančno vedo katero število katerih delcev je nastalo, njihova velikost, sestava, morfologija, fotografije. Tudi spektri so shranjeni v računalniku, pa podatek kdaj je bila izvedena analiza. Poročilo NFL (ko je šlo za drugo vzorčenje jakne) je napisano v skladu s standardi in rezultat je vrednoten v skladu s standardi, vsak delec posebej pa je tudi pregledan glede na morfološke lastnosti. EDX spektrov pa ne podajajo v poročilo, jih pa hranijo na NFL. V zvezi s pripombami Maštruka z dne 30.11.2015 na strani 7 njegovega strokovnega mnenja (gre za opozarjanje Maštruka na težave pri analizi GSR delcev vzetih z oblačil - t.i. charging effect) je priča pojasnila, da težav pri analizi niso imeli, saj se vlakna niso prijela na lepilni disk. Ali se vlakna primejo na lepilni disk ali ne je namreč odvisno od tkanine, ki jo lepijo. To bolj velja za kakšne pletenine in težav s sliko ni bilo, analiza pa je bila narejena po protokolu. Priča je ponovno poudarila, da vsak delec, ki je bil analiziran z avtomatsko analizo, je bil nato preverjen tudi ročno, kjer pogledajo, če bi bil slučajno isti delec analiziran dvakrat. V tem primeru ga seveda štejejo kot enkrat. V zvezi s pripombami Maštruka (ko govori o charging efektu pri analizi GSR delcev na jakni in v žepih jakne) je priča pojasnila, da se vidi, da oseba, ki je to napisala, nima primernih izkušenj za vrednotenje tega rezultata. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom z avtomatsko analizo je preskeniran cel vzorec, poleg delcev, ki so po streljanju, so seveda najdeni tudi drugi delci. Prav tako na vzorcih iz rok. Če nekdo uporabi strelno orožje, ima poleg delcev po strelu na rokah tudi druge nečistoče. Program že sam avtomatsko loči nečistoče od delcev po streljanju v skladu z nastavitvami, ki so za to analizo. Delce po streljanju pa potem ponovno še enkrat ročno pregledajo. Nečistoč pa ni bilo toliko, da bi bila analiza kakorkoli ovirana. Priča je tudi povedala, da GSR delci hitro odpadejo z rok, tudi če si rok ne umijemo. Koliko delcev po kolikem času ostane, je odvisno od aktivnosti strelca po streljanju. Bolj kot smo aktivni, več delcev se izgublja. Npr. pri samomorilcih je tudi čez en dan še vedno veliko delcev na rokah, pri osebah, ki streljajo, pa se jim vzorec vzame čez en dan, je pa ta rezultat minimalen. Nimajo pa v NFL nobenih navodil glede tega kakšen je maksimalni čas po streljanju do katerega se jemljejo vzorci. V zvezi z metodo lepljenja z lepljivimi