139. Neutemeljeno Maštruko v točki 6 tudi navaja, da v Poročilu o preiskavi NFL z dne 20.12.2015 ni navedeno ali je bil analiziran tulec najden na kraju dogodka ali poskusno izstreljeni tulec, saj je iz omenjenega Poročila NFL jasno razvidno, da gre za analizo tulca najdenega na kraju kaznivega dejanja. Takšni neutemeljeni očitki Maštruka so tudi posledica dejstva, da je ob izdelavi svojega mnenja razpolagal zgolj z nekaj skope dokumentacije (izvedensko mnenje Sabliča in njegova dopolnitev, izvedensko mnenje Zupanca, pripombe obrambe na mnenje Sabliča), ne pa s celotno relevantno dokumentacijo (npr. s poročili NFL, ki so vsekakor bistveni za podajanje takšnega mnenja kot gaje izdelal Maštruko, sploh ni razpolagal).
140. V nadaljevanju (točka 9-10 mnenja) Maštruko zavrača zaključke izvedenca Sabliča, da je na podlagi razporeditve dokazanih GSR delcev na strelčevih rokah mogoče ugotoviti ali je streljal z levo oz. desno roko ali pa z obema rokama, saj se GSR delci ne razpršijo samo v neposredno okolico okoli strelnega orožja temveč na velike razdalje in segajo od približno 1 metra od hrbtne strani strelca do celo 5 metrov v smeri 45 stopinj desno od smeri streljanja, GSR delci pa tudi neposredno po streljanju ne padejo na tla, temveč ostanejo v zraku zelo dolgo, čas sedimentacije je odvisen od vrste in kalibra uporabljenega strelnega orožja in to lahko traja tudi do 10 minut (kar izhaja iz ugotovitev čeških forenzikov Luborja Fojtašeka in kolegov). Za navedeni eksperiment Fojtašeka je na glavni obravnavi Maštruko še pojasnil, da so merili razporeditev GSR delcev na način, da so ustrelili en strel in nato preučevali kontaminacijo tarč na tleh okoli strelca. Tak eksperiment je sicer kritizirala kolegica Brožek Mucha, ker naj to ne bi ustrezalo resničnosti, ker bi morale biti tarče postavljene vertikalno, kar je naredila sama (ta eksperiment je pojasnjen v točki 159 obrazložitve). Se pa ta dva eksperimenta po mnenju Maštruka dopolnjujeta. Zato je bil plašč obtoženca lahko kontaminiran z večjim številom GSR delcev zaradi oblaka kontaminacije, ki običajno obstaja na vsakem strelišču in tudi zato ker so predmeti na strelišču (npr. omara, obešalnik, klopi) običajno zelo kontaminirani z GSR delci. Strelišča so praviloma močno kontaminirana s težkimi kovinami mikroskopskih dimenzij, ki zaradi prezračevanja nenehno lebdijo v zraku v prostorih strelišča. GSR delci se razpršijo na relativno velikem področju okoli strelca, obstaja možnost spremembe lokacije GSR delcev z ene roke na drugo z objektov, ki so kontaminirani z GSR delci, zato se v forenzični skupnosti izključuje možnost utemeljenega sklepanja o tem s katero roko je bil sprožen strel iz strelnega orožja. Sodišče glede teh očitkov Maštruka ugotavlja, da niti ni bistveno s katero roko je bilo streljano (levo, desno ali obema). Tudi izvedenec Sablič zaslišan na glavni obravnavi je pojasnil, da drži, da so površine na streliščih kontaminirane z GSR delci, je pa natančno in prepričljivo pojasnil, zakaj takšna vrsta kontaminacije kot jo zatrjuje obtoženi, ni mogoča (točki 130 in 134 obrazložitve). Poleg tega je bilo že pojasnjeno, da sodišče zagovoru obtoženca glede kontaminacije jakne na strelišču ne sledi in da ne sledi Sabliču glede ugotovljenega položaja obtoženca in oškodovanca v trenutku streljanja.
141. Nadalje Maštruko v točki 11 mnenja neutemeljeno navaja, da izvedenec Sablič ni navedel argumentov za svoje sklepanje o tem, da kontaminacija kot jo zatrjuje obtoženi ni mogoča. Iz izvedenskega mnenja Sabliča namreč izhaja, da je te svoje trditve podkrepil na zadnji strani mnenja v petih točkah (povzete so v točki 130 obrazložitve). Maštruko izpostavlja zgolj del Sabličevega mnenja o velikosti delcev (da 6 mikronski delci običajno hitro odpadejo), kot že rečeno pa je Sablič svoje stališče, da zatrjevana kontaminacija ni mogoča, utemeljil v petih točkah, ki jih je vsekakor potrebno ocenjevati skupaj ne pa zgolj vsako zase kot to dela Maštruko. Na glavni obravnavi je Maštruko na vprašanje kako komentira dejstvo, da so bili na obtožencu in njegovi jakni najdeni dvo, tro ali štirikomponentni delci vedno v kombinaciji 4 kovin antimon, barij, svinec, kositer, obtoženi pa naj bi streljal na strelišču, kjer se uporablja veliko število vrst različnega streliva in naj bi v žepih prenašal tulce različnih vrst streliva, sprva neprepričljivo pojasnil, da tega ne vemo, ker nismo videli X - ray spektrov, v nadaljevanju pa je povedal, da je dominantno število streliv sinoxid in je zato za pričakovati, da je največ (ne pa torej vsi) takšnih GSR delcev, ker imajo različni proizvajalci v največjem odstotku isti inicialni tip kapice, to pa je sinoxid. Sodišče ne sledi tem pojasnilom Maštruka, saj tudi Maštruko ne trdi, da so vsa streliva tipa sinoxid, sam celo pojasnjuje, da novejša streliva ne vsebujejo antimona, da obstaja tudi vrsta streliva S&B (ravno strelivo S&B pa naj bi bilo najbolj pogosto po mnenju Maštruka) v kemijski sestavi svinec-barij-kalcij-silicij-kositer, da se kositer pogosto uporablja pri starejših modelih streliv znamke S&B, novejše strelivo je brez kositra, najnovejše pa nima niti barija niti svinca, pa kljub temu na obtožencu in njegovi jakni drugih elementov kot so antimon, barij, svinec in kositer ni bilo najdenih (glede najdbe tombaka se bo sodišče opredelilo še v nadaljevanju). Tudi izvedenec Manthei seje začudil majhnemu številu najdenih GSR delcev v žepih jakne glede na zagovor obtoženca, da je v njih prenašal različne vrste tulcev, kar ponovno pritrjuje zaključkom Sabliča, ne pa Maštruka. Nadaljnji Maštrukov očitek v pisnem mnenju, da iz Sabličevega mnenja ni razvidno kdo je izvedel meritve v zvezi z delci streljanja prav tako ne drži, saj vse navedeno jasno izhaja iz Poročil o preiskavi NFL, ob teh navedbah Maštruka pa se ponovno kot pomanjkljivost pokaže dejstvo, da je Maštruko svoje mnenje izdelal zgolj na podlagi analize izvedenskega mnenja Sabliča, izvedenskega mnenja Zupanca ter pripomb obrambe na mnenje Sabliča, z drugo obširno spisovno dokumentacijo (npr. Poročila o preiskavi NFL, ki so osnova za izdelavo mnenja) pa sploh ni razpolagal. Navsezadnje tudi Maštruko priznava, da iz strokovne literature izhaja, da veliki GSR delci najhitreje odpadejo s kože strelčevih rok, kar ponovno pritrjuje zaključkom Sabliča. Maštruko sicer v nadaljevanju trdi, da hitrost odpadanja GSR delcev z oblačil poteka po povsem drugačnih zakonitostih, ker GSR delci prodrejo v globino tekstila in ostanejo zelo dolgo v takšnih oblačilih. Ob tem opozarja na praktičen problem, da se z odvzemanjem vzorcev iz tkanine z oblepljanjem površine oblačil s posebnimi lepilnimi trakci lahko zberejo le delci, ki so na površini tkanine, ne pa tudi tisti v globini tkanine, ki bi se lahko zbrali s tehniko sesanja na filter, ki pa ni bila uporabljena. Maštrukove očitke, da v zvezi z analizo jakne poleg oblepljenja površine s posebnimi lepilnimi trakci ni bila uporabljena tudi tehnika sesanja na filter, sodišče v celoti zavrača, saj iz pojasnila NFL v zvezi s tem ter izpovedbe Ester Ceket izhaja, da NFL takšne metode ne uporablja. V Poročilu o preiskavi z mnenjem NFL z dne 12.11.2015 (list. št. 2058) je tako pojasnjeno, daje metoda vzorčenja oblačil z „lepljenjem“ z lepljivimi diski standardni način vzorčenja, ki se ga uporablja v vseh sodobnih forenzičnih laboratorijih z izključnim namenom, da na oblačilu potrdijo oz. zanikajo prisotnost delcev, ki nastanejo pri streljanju s strelnim orožjem. Takšen način vzorčenja uporablja tudi NFL. Material jakne znamke Bugatti je na površini iz poliestrskih mikro vlaken, za katerega je primeren način vzorčenja na lepilne diske. Prav tako lahko s tehniko vzorčenja na lepilne diske dvignejo delce, ki so prisotni na oblačilih iz materialov kot so pletenine, flisi, ipd., kjer obstaja možnost prehoda delčkov globlje v material. Pri metodi izsesavanja na filter pa se istočasno izsesa tudi številne nečistoče, ki otežijo SEM/EDX analizo. Prav tako pa ni možno ugotoviti, kateri delci so bili izsesani s površine materiala oblačila in kateri iz globine. Metode izsesavanja na filter v NFL ne uporabljajo. Tudi nemška izvedenka Gebhart je pojasnila, da je pri njih standardna metoda zavarovanja z lepilnimi diski in metode sesanja na filter ne uporabljajo. Navsezadnje je tudi Maštruko zaslišan na glavni obravnavi povedal, da se metoda s sesanjem široko ne uporablja in ima svoje težave, zato so Maštrukovi očitki v zvezi s tem neutemeljeni. Dejstvo je, da so bili na obtoženčevi jakni najdeni GSR delci različnih velikosti, tudi tisti večji - 6 mikronski, ki so bili z jakne pobrani s standardno metodo z lepljenjem z lepljivimi diski. Sodišče pa sledi pojasnilom Sabliča, da večji delci odpadejo hitreje kot manjši, ne glede na to ali gre za roke ali oblačila, saj tudi iz nemškega izvedenskega mnenja, ki sta ga izdelala izvedenca Manthei in Gebhart izhaja, da večji delci s površine odpadejo prej kot manjši delci. Navsezadnje celo strokovnjak obrambe Čeh v svojem mnenju navaja, da ima velikost delcev največji vpliv na to, kako velika sila je potrebna za odstranitev delca s površine podlage. Velja pravilo, da čim manjši je delec, tem večja je potrebna sila za odstranitev delca. Sodišče pa tudi opozarja, da niti ni pomembno, če z lepljenjem na lepilne diske niso bili pobrani vsi GSR delci in je še kakšen delec ostal med vlakni v globini, saj je bistvo to, da so bili na obtoženčevi jakni najdeni GSR delci . Zato pojasnjevanja Maštruka na glavni obravnavi, da so poliestrska vlakna (v spis je vložil njihovo fotografijo - priloga B222) pod velikim povečanjem v premeru 15-20 mikronov zelo prepletena in je zato GSR delce, ki se nahajajo globlje med temi vlakni z lepljenjem na lepilne trakce nemogoče pobrati ter da so z metodo lepljenja na diske pobrali le GSR delce na površini, niso relevantna. Maštruko pa tudi izrecno vprašan kako komentira dejstvo, da je bil 6 mikronski GSR delec najden na površini jakne (glede na dejstvo, daje bil pobran z lepljenjem na lepilne diske, Maštruko pa trdi da se s to metodo poberejo samo delci iz površine, tistih iz globine pa se ne more dobiti), tega ni znal prepričljivo pojasniti in je povedal, daje naključje, da so ta delec dobili na lepilni trak in je prepričan da jih je še veliko več (stran 10 prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave).
