40. Sodišče sledi izpovedbam prič povzetih v prejšnji točki, ki so opisovale osebnost oškodovanca. Gre namreč za njegove sodelavce, prijatelje, znance ter sorodnike, ki so bili z oškodovancem pogosto v stiku. Čeprav je priča Gaberšček govoril o tem, da sam misli, da je imel oškodovanec neko zadevo, skrivnost, ki je ni hotel povedati, sodišče ugotavlja, da gre zgolj za špekulacije priče, ki niso z ničemer podprte. Navsezadnje tudi Gaberšček sam pove, da nima niti najmanjšega indica kaj bi to lahko bilo. Tudi Gaberšček je povedal, da je izrazite spremembe pri oškodovancu zaznal v zadnjem letu 2014, kar je glede na predhodno točko obrazložitve nedvomno mogoče pripisati anonimkam in težavam, ki so jih le-te povzročile oškodovancu. Je pa priča tudi povedal, da mu oškodovanec nikoli ni rekel, da mu kdo grozi. Glede priče Husič sodišče ugotavlja, da je bil priča sindikalni zaupnik na KI, z oškodovancem sta bila sodelavca, nista bila zaupna prijatelja, ki bi si zaupala osebne stvari, zato je gotovo, da se je oškodovanec z njim želel posvetovati o službenih zadevah, ko mu je to omenil 12.12.2014, vendar pa kasneje do pogovora ni prišlo. Da oškodovanec ni bil deležen kakšnih fizičnih groženj je izpovedala tudi njegova žena Tatjana Jamnik Skubic. Iz njene celotne izpovedbe je razvidno, da ji je oškodovanec dejansko zaupal, saj je bila dobro seznanjena o praktično vseh njegovih težavah v službi (z Janežičevo, z obtoženim, z anonimkami), zato sodišče sledi njeni izpovedbi, da bi ji oškodovanec, če bi bil deležen kakšnih groženj, to povedal. Oče oškodovanca je sicer izpovedal, da mu je oškodovanec teden preden je bil ustreljen rekel, da ga bodo pospravili, da ima sovražnike, da mu delajo krivico, vendar sodišče ponovno ugotavlja, da oškodovanec očitno ni mislil na fizične grožnje s strani kakšnih tretjih oseb, saj je na očetovo vprašanje kdo je največji sovražnik odgovoril, da Novic in Janežičeva, da ima s tem težave, ki ga bremenijo in mora urejati stvari na sodišču, obenem pa se je spraševal koliko časa bo to trajalo. Kot že rečeno je oškodovančeva žena Tatjana Jamnik Skubic povedala, da je bil oškodovanec zelo občutljiv in je vsako konfliktno situacijo jemal resno, kar je z izpovedbo očeta dejansko potrjeno, saj je vse kar se mu je dogajalo na sodišču v zvezi z Janežičevo in obtoženim, jemal kot veliko breme in v tem smislu govoril, da ga bodo pospravili, da ima sovražnike, ki mu delajo krivico. Tudi oškodovančeva sestra Metka Petek Jamnik je povedala, da je oškodovanec omenjal grožnje, Janežičeva in obtoženi pa sta bila omenjena kot ta dva od katerih jih je dobival. Tudi Marjan Bele je potrdil, da je bilo oškodovancu vse kar ni bilo v smislu dela, naporno, da ga je obremenjevalo, ko je moral zaradi Janežičeve in obtoženca hoditi na sodišče. Prav tako je priča Draško Veselinovič povedal, da je ravno obtoženca (priča sicer ni govoril o imenu, vendar gre evidentno za obtoženca, saj je oškodovanec priči povedal, da gre za človeka, ki mu je dal možnost in sredstva, da bi imel mir in da dela, vendar ker po enem letu ni bilo rezultatov, gaje odpustil) oškodovanec izpostavil kot ekspliciten primer, da je obtoženi oškodovancu grozil in dajal kazenske ovadbe. Sodišče glede na navedeno ter dejstvo, da tudi iz pregleda zaseženih oškodovančevih elektronskih naprav izhaja, da niso bili najdeni nobeni podatki, ki bi nakazovali na morebitne grožnje oškodovancu, nedvomno ugotavlja, da oškodovanec ni prejemal groženj s strani tretjih oseb (edini primer je navedel Levec v zvezi s cattering službo, ki pa je nato tako in tako niso zamenjali), kot grožnjo pa je jemal predvsem obtoženca in Janežičevo. Vendar ne grožnjo v smislu fizičnih groženj temveč v smislu, da se je moral ukvarjati z njima, hoditi na obravnave na sodišču, kar ga je zelo obremenjevalo in mu jemalo energijo ter čas za druge stvari, ki si jih je želel delati kot direktor. V tem smislu je tudi razumeti izpovedbi njegovega očeta in sestre, ko sta govorila o grožnjah zoper oškodovanca in izrecno omenila ravno obtoženca in Janežičevo, prav v zvezi s tem pa je tudi razumeti oškodovančeve besede očetu, da ga bodo pospravili, da ima sovražnike, da mu delajo krivico. Kot je bilo omenjeno že zgoraj pa je imel oškodovanec poleg težav z obtožencem in Janežičevo prav tako veliko težav z anonimkami. Tudi Meta Skumavec, ki je bila kot tajnica v vsakodnevnih odnosih z obtožencem, je povedala, da sama misli, da se oškodovanec ni nikogar bal, ni se ji zdel preplašen, bil pa je velikokrat zaskrbljen. Sama misli, da je to v zvezi z anonimkami. Ta zaskrbljenost, sprememba v odnosu oškodovanca pa je bila tudi nezaupljivost oškodovanca do zaposlenih.
41. Priče Nataša Čebulj, Barbara Mohar niso vedele nič relevantnega. Tudi priča Zvonko Hrastar ni povedal nič relevantnega za obravnavano zadevo. Dopustil je sicer možnost, da sta šla z obtožencem leta 1997 (plus minus kakšno leto) na Barje, kjer je sam streljal s svojo službeno pištolo, obtoženi pa je lovil tulce za svoje znanstveno raziskovalno delo. Vendar glede na takšno časovno oddaljenost sodišče ugotavlja, da to ni relevantno za predmetni kazenski postopek.
42. Glede na do sedaj povzeto sodišče zaključuje, da se obtoženi z odpustitvijo iz KI nikakor ni sprijaznil, da je za to krivil prav Jamnika, svoje aktivnosti zoper Jamnika je od konca leta 2013 do konca leta 2014 stopnjeval, konec leta 2014 pa je obtoženi ostal tudi brez službe na FKKT in je delovnopravni spor glede odpustitve na KI izgubil na vseh instancah. Prav tako sodišče zaključuje, da so oškodovanca v letu 2014 zelo bremenile anonimke in delovnopravni spor v zadevah Janežič in Novic, ni pa oškodovanec prejemal kakšnih groženj s strani tretjih oseb.
43. Kot je bilo obrazloženo, je bil oškodovanec dne 16.12.2014 okoli 19:40 ure ustreljen na parkirišču restavracije Via Bona. Iz izpovedb zaposlenih na KI je razvidno, da je kritičnega večera v Via Boni potekala novoletna zabava za zaposlene KI, ki seje uradno pričela ob 19:00 uri. Muharem Husič je pojasnil, da so se vabila za zabavo pošiljala vsem zaposlenim po elektronski pošti, zabava seje začela ob sedmih, Jamnik pa je vedno prihajal med pol osmo in osmo. O enakem času prihoda oškodovanca na sindikalne zabave kot Husič (torej med pol osmo in osmo) je izpovedala tudi priča Tina Grebenc. Kot izhaja iz izpovedb Nataše Novak Tušar (povedala je, da je običajno hodil okrog osmih), Muharema Husiča, Tine Grebenc in Mirana Gaberščka, je oškodovanec običajno na te zabave zamujal, ko je prišel, je imel uvodni nagovor, nato pa je s teh zabav tudi kmalu odšel. Iz izpovedbe žene oškodovanca Tatjane Jamnik Skubic izhaja, da je kritičnega dne oškodovanec zjutraj odpeljal hči Klaro v šolo, nato je bil v službi, skupaj pa sta se ob približno 17:00 uri srečala na OŠ Prežihov Voranc, kjer je hčerka imela nastop. Po nastopu v šoli je bil obtoženi s hčerko še na prireditvi Dedka Mraza v stavbi KI, od tam pa je oškodovanec s hčerko odšel domov in so se vsi skupaj srečali v garaži in se odpravili v stanovanje. Doma so se malo pomenili o dnevu in pojedli juho, oškodovanec pa je rekel, da ne bo jedel, ker ima službeno večerjo, nato pa je odšel in rekel, da se vrne ob 22:00. Žena oškodovanca je pojasnila, da je imel oškodovanec večkrat navado vzeti njen avto, ker gaje lažje parkiral. Vsi na KI so vedeli, da včasih pride s svojim včasih pa z njenim avtom, 10 let starim BMW-jem. Tudi iz evidence delavcev na delu na KI izven rednega delovnega časa je za kritični dan razvidno, da je bil oškodovanec na KI do 16:50 ure in nato še od 17:50 do 18:45 ure (list. št. 46-47). Okrog 19:30 ure se je oškodovanec z ženinim avtomobilom BMW 116i, reg. št. LJ 97-8FP odpeljal na zabavo v Via Bono.
44. Dogajanje v okolici kraja kaznivega dejanja so zabeležile tudi različne kamere. Skica postavitev kamer na kraju in okolici kraja kaznivega dejanja je razvidna iz list. št. 2751. V zvezi s kamero v notranjosti lokala Via Bona iz uradnega zaznamka z dne 14.1.2014 (list. št. 939; glede na podatke spisa gre za očitno napako v letnici U.Z-ja, ki je pravilno 2015) izhaja, da je bilo ob zasegu ugotovljeno, da je čas na kamerah usklajen s časom internetnega serverja time.windows.com. Ob kasnejšem preverjanju časa video sistema iz lokala Via Bona (v smislu usklajenosti časa s t.i. uro UTC+1, kar je časovni pas srednje Evrope) je bilo dne 14.1.2015 ob 15:30 uri ugotovljeno, da čas video sistema za omenjenim UTC+1 časom zaostaja za 31 sekund, kar je ugotovil z neposredno primerjavo obeh časov (torej časa iz video sistema in UTC+1 časom) sin lastnika Via Bone Grega Potokar, ki tudi skrbi za video sistem. Iz uradnega zaznamka z dne 21.1.2014 (list. št. 1094; glede na podatke spisa gre za očitno napako v letnici U.Z-ja, kije pravilno 2015) pa izhaja, daje upravitelj lokala Grega Potokar ob neposredni primerjavi realnega časa (t.i. UTC+1 oz. GMT+1) ugotovil, da tega dne sistemska ura zaostaja 45 sekund za realnim časom. Glede na ugotovitve z dne 14.1.2015, ko je bil ta razkorak med časom drugačen (31 sekund), je Potokar časovno usklajevanje sistema preveril v softwearu in ugotovil, da se sistem obdobno usklajuje z realnim GMT+1 časom. Pri tem je ugotovil, daje bila zadnja uskladitev časa dne 14.1.2015 neuspešna, naslednja uskladitev pa je predvidena dne 24.1.2015. Navedeno potrjuje, da ni mogoče z gotovostjo natančno določiti, kolikšen je časovni razkorak med dejanskim časom in časom na video sistemu v času zasega video posnetkov, je pa mogoče sklepati, da gre za sekundne razmike, največ do 1 minute, odvisno od uspešnosti posamezne avtomatske uskladitve časa. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih okoliščinah kaznivega dejanja z dne 20.12.2014 (list. št. 263) nadalje izhaja, da čas snemanja na video-nadzornih kamerah nameščenih na objektu Avto Ljubljana ni pravilno nastavljen in sicer gre za zamik časa približno -1:04:00 ure, ta zamik pa je bil ugotovljen na podlagi pravilno nastavljene ure na video-nadzomi kameri v prostorih gostinskega lokala Via Bona. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih okoliščinah kaznivega dejanja z dne 16.1.2015 (list. št. 1101) je razvidno, da kamere na Avtohiši Peugeot št. 1, 3, 4 in 8 med seboj niso časovno usklajene. In sicer sta časovno med seboj usklajeni kameri št. 1 in 8, čas shranjenih posnetkov pa ne ustreza dejanskemu času. Zamik časa je bil ugotovljen naknadno dne 14.1.2015 na podlagi primerjave s pravilno nastavljeno uro, ki jo kaže internetna stran in pri tem je bilo ugotovljeno, da je potrebno času, kije zabeležen na posnetku, dodati 3:02 minute. Tudi kameri št. 3 in 4 sta bili časovno usklajeni, tudi na teh dveh kamerah so naknadno na enak način, torej s primeijavo s pravilno nastavljeno uro ter z medsebojnim primeijanjem posnetkov na vseh štirih kamerah ugotovili, da čas na posnetku zaostaja za 6:42 minute. Pri tem pa so upoštevali tudi ugotovljena dejstva z zabeleženim časom na posnetkih varnostnih kamer Avto Ljubljana in Via Bona ter drugimi časovno opredeljenimi dogodki (in sicer prijava Horvata na tel. št. 113 in prihod interventnega vozila policije na kraj). Glede na vse navedeno sodišče sledi ugotovitvam policije glede razkoraka med dejanskim časom ter časom zabeleženim na kamerah, saj so svoje ugotovitve gradili na podlagi preveijanja časa na posnetkih z dejanskim časom, pri tem pa so upoštevali tudi medsebojno časovno usklajenost na kamerah na vseh treh objektih (Via Bona, Avtohiša Peugeot, Avto Ljubljana) in časovno določljive dogodke, torej prijavo Horvata na tel. št. 113 ter prihod reševalnega vozila. Pri tem so sicer možna nekaj sekundna odstopanja, ki pa na zaključke sodišča, ki bodo še obrazložena v nadaljevanju, nimajo nobenega bistvenega vpliva. Dejstvo pa je tudi, daje bilo za kamero na Via Boni (ki je bila tudi izhodišče za določanje dejanskega časa na kamerah Avto Ljubljana in kasneje za Avtohišo Peugeot) ugotovljeno, da čas na posnetku zaostaja za dejanskim časom za nekaj sekund, torej je bila lahko ura kvečjemu več, nikakor pa ne manj.
