IV. OCENA DOKAZOV IN RAZLOGI O ODLOČILNIH DEJSTVIH
IV.A IZPOVEDBE PRIČ, IZVEDENSKI MNENJI IZVEDENCA PSIHIATRA IN IZVEDENCA PSIHOLOGA, LISTINSKA DOKUMENTACIJA, KAMERE
16. Nobenega dvoma ni, daje bil oškodovanec Janko Jamnik dne 16.12.2014 okoli 19:40 ure na parkirišču restavracije Via Bona na naslovu Tbilisijska ulica 59 v Ljubljani dvakrat ustreljen v glavo s strelnim orožjem kalibra 7,65 x 17 mm, zaradi zadobljenih poškodb pa je umrl dne 19.12.2014 ob 12:50 uri v CIT UKC Ljubljana. Navedeno izhaja iz zapisnika o ogledu kraja kaznivega dejanja, poročila o preiskavi NFL z dne 23.12.2014, izpovedbe priče Tineta Horvata, obdukcijskega zapisnika skupaj s fotografijami, izvedenskega mnenja izvedenca dr. Zupanca ter izpovedbe izvedenca Zupanca.
17. Po presoji vseh izvedenih dokazov in oceni obtoženčevega zagovora, sodišče ugotavlja, da je obtožencu očitano mu kaznivo dejanje dokazano. Čeprav je obtoženi ves čas postopka kaznivo dejanje zanikal, pa sodišče njegovemu zagovoru ne sledi. Natančna ocena obtoženčevega zagovora namreč pokaže, da je le-tega obtoženi spreminjal in prilagajal zanj obremenilnim dokazom, prav tako pa je njegov zagovor izpodbit z ostalimi izvedenimi dokazi, kar bo še podrobneje obrazloženo v nadaljevanju sodbe.
18. Iz izvedenih dokazov (zagovor obtoženca, izpovedbe zaposlenih na KI, listinska dokumentacija) izhaja, daje bil obtoženi od leta 1982 do leta 2009 zaposlen na KI, ko je dobil redno odpoved iz krivdnih razlogov. Redno odpoved iz krivdnih razlogov je podpisal oškodovanec (priloga A59 - list. št. 47-56). Nadalje iz istih dokazov izhaja, da je imel obtoženi konstantne spore z določenimi zaposlenimi na KI že veliko prej pred njegovo odpustitvijo. Obtoženi je bil sicer velik strokovnjak na področju ionske kromatografije, kar izhaja praktično iz izpovedb vseh zaposlenih na KI in njegove strokovnosti mu nikoli ni nihče oporekal. Vendar pa je imel obtoženi predvsem težave v odnosu do nekaterih sodelavcev, tudi njemu nadrejenih ter odnosu do dela. Iz izpovedbe Mirana Gaberščka (zaposlen na KI od leta 1987, vodja laboratorija na KI in direktor Centra odličnosti) tako izhaja, da je imel obtoženi ogromno nekih manjših problemov, od neizdelanih projektov, do nesmotrno nakupljene oz. uporabljene naprave, do problemov s študenti. Po svoje je delal z opremo in se ni držal protokolov. Obtoženi je ves čas ljudi malo zmerjal, provociral, dražil, ne kaj večjega, bil pa je ves čas konflikten. Fizično nasilen ni bil, je pa ves čas nekaj godrnjal, bil žaljiv, vzkipljiv in imel neprimerne pripombe. Bil je človek, ki potrebuje občinstvo, on ima konflikt in hoče, da vsi to vidijo. Priča Damir Metelko (na KI zaposlen od leta 1983 do 1997) je povedal, da obtoženi nikoli ni bil agresiven, bil pa je konflikten, zajedljiv, vedno je imel kakšne pripombe. Priča Muharem Husić (zaposlen na KI od leta 1982, sindikalni zaupnik na KI) je povedal, da je imel pogoste stike z obtoženim, ki je dejansko včasih na kakšno stvar hitro odreagiral, se hitro razburil, ocenil bi ga kot daje bil „tečko“, ne pozna ga pa kot nasilneža. Priča Božidar Ogorevc (na KI zaposlen od leta 1979, od leta 2002 do 2010 je bil vodja laboratorija za analizno kemijo) je povedal, da se je obtoženi proti njemu obrnil leta 2001 (pred tem so bili odnosi korektni) in začel delovati proti njemu najprej bolj pasivno, potem, ko je sam postal vodja oddelka v letu 2002 (za to mesto pa se je potegoval tudi obtoženi tako leta 2002 kot tudi en mandat prej leta 1998) pa zelo aktivno. Obtoženi je bil zelo težek „trouble maker“, ščuval je ostale sodelavce proti njemu z namenom, da bi sam postal vodja oddelka. Leta 2006 je priči potekel mandat in takrat sta se sam in tudi obtoženi prijavila za vodjo oddelka, vendar pa je znanstveni svet in direktor Venturini odločil Ogorevcu v prid. Razmere v laboratoriju kot posledica izrazito negativnega, manipulativnega in škodljivega delovanja obtoženca so eskalirale do te mere, da so spomladi leta 2007 sodelavci direktorju poslali posebno peticijo z zahtevo, da se obtoženca izloči iz laboratorija, saj je bil zaradi njegovega delovanja laboratorij praktično paraliziran. Zato je v začetku septembra dr. Venturini sprejel sklep, da se obtoženca fizično izloči iz laboratorija in so mu dodelili svojo sobo v mansardnem delu inštituta, v kleti pa je dobil svoj laboratorij. Tisti trenutek, ko je obtoženi zapustil laboratorij, je atmosfera v njem postala normalna. Od takrat dalje sam ni imel več stikov z obtoženim, saj ga je tudi obtoženi kot vodjo popolnoma ignoriral in seje obračal direktno na direktorja Venturinija, ki je imel z njim dosti opravka in ga je nameraval spomladi 2008 odpustiti iz krivdnih razlogov, potem pa je prišlo do zamenjave direktorja, Jamnik pa je dal obtožencu novo priložnost in je z njim začel kot da se prej ni nič dogajalo. Obtoženi je bil človek, ki ni bil pripravljen prevzeti nobene odgovornosti, vedno je zahteval nekaj, za kar je vedel, da ne bo dobil pozitivnega mnenja in je potem to izkoristil, da so bili drugi krivi za to, da on ne more delovati kot dober znanstvenik. Priča je opisal primer, ko je obtoženi porabil denar, ki mu je bil dan na voljo za dve leti v nekaj tednih, nabavil je aparaturo v nepopolni konfiguraciji in od direktorja zahteval še dodaten denar. Prav tako je povedal, daje obtoženi nenadoma samovoljno odpovedal sodelovanje v projektu, ki ga je dobil leta 2006 po razpisu Ministrstva za obrambo v zvezi z analizo ostankov po eksplozijah, neizvajanje tega projekta pa je KI povzročilo veliko škodo oz. težave, kar je bila tudi pika na i in se je potem Jamnik odločil, da obtoženca odpusti iz krivdnih razlogov. Proti priči kot invalidu (priča je namreč skoraj slep) je obtoženi deloval na zelo umazan način (npr. obrnil se je na delovno inšpekcijo češ, da se priča zaletava v omare s strupenimi kemikalijami in predstavlja resno nevarnost za KI). Obtoženi je bil tudi zelo paranoična osebnost, večkrat je pravil, da ga nekdo zasleduje, nastavil je stvari okrog računalnika in naslednji dan gledal ali je kdo kaj premaknil. Bilje zelo aroganten, žaljiv človek in manipulativen. Tudi do žene seje obtoženi na KI v prisotnosti drugih obnašal precej žaljivo in arogantno. Ko je obtoženi odšel iz laboratorija, je zelo agresivno in žaljivo napadal tudi dr. Venturinija, obtoženčevih mailov je bilo do takrat, ko je zapustil inštitut, brez števila, včasih so bili po 2, 3 e-maili na dan. Ko je obtoženi KI zapustil, je njegova aktivnost z maili prenehala, konec oktobra, začetek novembra 2014 pa so ponovno pričela prihajati njegova sporočila (maili). Obtoženi sicer fizično agresiven ni bil nikoli, deloval je izrazito verbalno agresivno, obnašal seje arogantno, zasmehoval, žalil in zaničeval je vse tiste, ki niso spadali v njegov krog, kalil je medčloveške odnose, deloval je manipulativno preko vplivanja na druge ljudi, ki so se pustili vplivati, zastraševanje je uporabljal kot eno svojih metod delovanja, grozil je ljudem, da bodo že videli, ko bo sam postal vodja oddelka, kako bo to „spucal“ in tako naprej, v tem smislu je grozil in zastraševal. Je pa priča povedal, da je bil obtoženi zelo dober strokovnjak oz. znanstvenik. Priča Peter Venturini (bil direktor KI od leta 1999 do 2008) je povedal, da je obtoženca spoznal že kmalu po svojem prihodu na KI, je pa že takrat obtoženi imel težave s spoštovanjem avtoritete dr. Mirka Bizjaka, ki je bil vodja obtoženca. Obtožencu je sam tudi predlagal, da če ima težave s svojim vodjem, ker mu je tudi oporekal strokovnost, da se preseli v drug laboratorij, vendar tudi tega obtoženi nekako ni želel. Leta 2002 je dr. Bizjak zapustil KI, kot vodja pa gaje nadomestil Božidar Ogorevc, ki je bil za vodjo nato ponovno izvoljen tudi leta 2006 (takrat se je za to mesto potegoval tudi obtoženi, ki pa ga v zvezi s tem nihče ni podpiral). Sam je videl, da je obtoženi ambiciozen in si želi imeti eno odgovornost, zato mu je predlagal, da bi bil odgovoren za analizno napravo ICPNS in skupino, vendar si obtoženi tega na koncu ni želel, kar gaje presenetilo, saj je imel obtoženi veliko željo, vendar pa potem ni imel želje prevzeti tudi odgovornosti. Ko je bil izbran Božidar Ogorevc, so razmere v laboratoriju postajale vedno bolj neznosne (diskreditacije vodij laboratorija, posmehljiv odnos do sodelavcev), tudi vsi sodelavci so se obrnili pisno na pričo in ga prosili za pomoč v smislu, da bi obtožencu zagotovili prostore izven laboratorija. Zaradi sodelavcev se je odločil ukrepati in je obtožencu zagotovil prostore v kleti ter pisarno v zgornjem nadstropju. Bile so tudi težave, ker obtoženi ni spoštoval avtoritete Ogorevca in svojih obveznosti (ni delal poročil, ni izpeljal protokola z mladimi raziskovalci, ni pravočasno izpeljal projekta, ki gaje financiralo Ministrstvo za obrambo, ni naredil poizkusov), zato je prišlo do tega, daje bila pred pričinim odhodom iz KI izpeljana procedura do te mere, daje imel obtoženi zagovor pred izredno odpovedjo delovnega razmerja, na pobudo upravnega odbora pa se mu je nato dala še ena priložnost in so se mu odobrila dodatna sredstva, ki jih je že potrošil. Sam ni imel osebne zamere ali prepira z obtoženim in tudi nikoli ni bil prisoten pri kakšnem neprimernem obnašanju obtoženca ali fizični agresiji obtoženca. Obtožencev odnos do njega je bil spoštljiv. Ogorevc je bil praktično slep, pa mu je obtoženi na kolegijih kazal osle, do njega je imel komunikacijo poniževanja in oporekanje strokovnosti. Priča je tudi opisal primer, ko je obtoženi na KI vlagal pritožbe v zvezi s krajo intelektualne lastnine šlo pa je za težko razumljivo zadevo, saj ni šlo za raziskovalno delo temveč za razmislek o tem katero napravo bi bilo koristno kupiti. Obtoženi je v zvezi s tem napisal predlog, obrazložitev, ki je bil zavrnjen, kasneje se je tega lotil Ogorevc, ki je predlagal nakup iste opreme, obrazložitev pa je bila drugačna in dejansko je bila ta naprava potem kupljena. Povedal je tudi, da je bil obtoženi kvaliteten znanstvenik. Priča Janez Levec (predsednik upravnega odbora na KI ter v funkciji v.d. direktorja) je povedal, da obtoženi ni bil nikoli tečen ali siten, kultivirano je sprejel njegovo kritiko, ko je bil sam sprva proti temu, da obtoženi odide v Tasmanijo. Osebno pa obtoženca ne pozna, ker z njim ni imel direktnega kontakta. Obtoženi mu je tudi večkrat napisal določene pripombe ali zahteve na upravni odbor (npr. daje bil oškodovan pri prenosu znanja, ki gaje prinesel iz Avstralije), kar je sam posredoval naprej pravni službi. Vedno kadar je prišlo do tega pisanja, ga je obtoženi poklical po telefonu in sta vljudno in normalno zaključila pogovor. Priča Maša Korenčan (pomočnica direktorja na KI od leta 2008 do 2011, vodila je postopek redne odpovedi iz krivdnih razlogov pri obtožencu, po izobrazbi pravnica) je povedala, da je obtoženi zelo konflikten človek, ki seje zapletal v spore. Bilje grob in žaljiv, grozil pa ni. Je človek, ki rabi teater in občinstvo. Ko je oškodovanec leta 2009 nastopil mandat, je bil obtoženi že v hudih sporih na KI, začel se je tudi postopek izredne odpovedi delovnega razmerja še pri prejšnjem direktorju, ki ga je potem upravni odbor ustavil. Oškodovanec je nastopil z ambicijo, da bi stvar rešili in seje evidentno postavil na stran obtoženca ter je zelo stisnil laboratorij, da so morali sodelovati z obtožencem, morali so mu odobriti dodaten prostor, dostop do opreme, dobil je svojo pisarno, vendar se ni izšlo in je bil v roku enega leta ponovno začet postopek odpovedi, tokrat reden postopek iz krivdnega razloga, saj je situacija z obtoženim postala nevzdržna, zafrknil je namreč vse kar je lahko (obtoženi ni končal projekta na MORS-u, prav tako ni končal projekta pri nakupu opreme). Obtoženi je tudi pošiljal maile z vsebino kakšne krivice vse so se mu zgodile, to je bilo oktobra ali novembra, ko se mu je iztekala pogodba. Sama ni vedela za to, da naj bi bila na obtoženčevem seznamu za fentanje (to ji je bilo predočeno ob njenem zaslišanju v preiskavi). Obtoženi ji je na (delovnem) sodišču, kjer je sodelovala na obravnavah, dajal žaljive komentarje. Priča Nataša Novak Tušar (zaposlena na KI od leta 1995) je povedala, daje bil obtoženi nezadovoljna oseba, veliko je bil v sporu z ljudmi, nikoli ni bil z ničemer zadovoljen in seje zelo rad z vsemi nekaj prerekal, bilje kot en majhen otrok, tudi če si mu dal tisto kar je hotel, je potem hotel nekaj drugega. Pred kratkim (torej pred 14.1.2015, ko je bila priča zaslišana v preiskavi) je pošiljal vsem maile v katerih je hotel vsem dopovedati, da se mu je zgodila krivica. Obtoženi ni upošteval odnosa, daje oškodovanec direktor, k njemu je kar vdrl v pisarno, iz njega se je delal norca, z vsemi se je skregal (tudi na Univerzi v Novi Gorici) in vsi so bili krivi za to, da on ni mogel delati. Ne ve pa, da bi bil obtoženi kdaj nasilen ali da bi grozil. Priča Samo Hočevar (zaposlen na KI od leta 1998) je povedal, da je imel do leta 2000 neke normalne odnose z obtoženim, potem pa so se začele provokacije, dajanje dela v nič, šlo je za nevzdržen odnos, dokler ga ni takratni direktor Venturini leta 2007 prestavil v drugo pisarno. S strani obtoženca ni šlo za fizično nasilje, ampak to kar je on delal, je bilo najboljše, kar so delali ostali pa je bilo nepomembno, brez veze. Obtoženi se je spravil tudi na zelo oseben nivo do Ogorevca, ki ima zelo slab vid, žalil ga je na račun njegove slabovidnosti, da slep človek ne more biti na inštitutu, da ogroža sebe in druge, to se je kopičilo in je postalo nek modus operandi obtoženca. Zaradi takšnega obnašanja je bil obtoženi nato izseljen v druge prostore. Priča Albin Pintar (na KI zaposlen od leta 1990, bil je tudi član, podpredsednik in predsednik znanstvenega sveta) je povedal, da je kot član znanstvenega sveta spremljal vso zgodbo okrog odpuščanja obtoženca. Oškodovanec je postopek podedoval od predhodnega direktorja Venturinija in je sprva skušal na različne načine delo obtoženca urediti tako, da bi bilo znosno za vse sodelavke in sodelavce inštituta, vendar se to ni dalo, kar je rezultiralo v tem, da je bil obtoženi odpuščen. Obtoženi je tudi tožil KI oz. znanstveni svet inštituta zaradi neizvolitve v najvišji znanstveni raziskovalni naziv, glede tega je tekel postopek pred delovnim sodiščem in kolikor je seznanjen, je obtoženi to pravdo izgubil. Obtoženi je nekaj dni pred iztekom pogodbe o zaposlitvi na FKKT (ki mu je potekla oktobra 2014) pričel bombardirati njihove elektronske naslove z različnimi sporočili in svojimi pogledi glede na razna dejanja izpred nekaj let, celo do 10 let nazaj. Vsebina teh elektronskih sporočil je bila, da se je njemu zgodila krivica, da se on z odpustom iz krivdnih razlogov in s sodbami ne strinja. Ga je pa zelo zmotilo, ker se je obtoženi v teh mailih zlagal (ker je navedel v mailu, daje bil odpuščen in daje še vedno brez službe, kar pa ni bilo res). Obtoženi je bil dokaj težaven, nikoli se ni sprijaznil z odločitvami znanstvenega sveta, zamisli, ki so se mu porodile, je želel realizirati ne glede na škodo v okolju, obtoženca si nihče ni želel v delovnih sredinah, izjavljal je, da delo drugih ljudi ni nič vredno. Obtoženi je še kakšno leto pred zadnjimi maili na KI naslavljal pisno sporočilo, blog nekih sporočil za analizno delo na Ministrstvu za obrambo, da je vse tisto plagiat in da tam notri povzemajo dosti dejstev oz. rezultatov dela, ki bi jih morali po avtorstvu pripisati njemu, zaradi cesarje bila na KI ustanovljena komisija, kije ugotovila, da ni šlo za plagiat. Priča Darja Kotnik (mlada raziskovalka na KI, obtoženi je bil njen mentor pri doktoratu) je povedala, da je od obtoženca dobila izjemno znanje, ves čas ji je stal ob strani, tudi ko je bil odpuščen iz KI. Maščevalnosti v njem ni prepoznala, bil je sicer trmoglav, imel je neke fiksne ideje, izražal je jezo in nezadovoljstvo vendar vse v povezavi z raziskovalnim delom ter z namenom, da delajo korektno. Sama še danes ne ve kaj je bil glavni razlog, da je odšel iz KI, v tistem trenutku je ni zanimalo, ker je sama morala rešiti svojo situacijo v zvezi z dokončanjem svojega raziskovalnega dela. Težave v zvezi s financiranjem njenega statusa mlade raziskovalke ji niso znane. Priča Tanja Šarabon (zaposlena na KI kot pravnica od leta 2011) je povedala, da obtoženca pozna bolj iz spisa kot pa osebno, ko je bila kot predstavnica KI navzoča na obravnavah v njegovem delovnopravnem sporu. Tako je bila navzoča na obravnavah, kjer sta bila tudi obtoženi in oškodovanec. Čutiti je bilo, da gre za neko zamero s strani obtoženca, ne ve sicer, če je to do te mere neobičajno, saj je šlo za delovni spor, ko je bilo nekomu odpovedano delovno razmelje. Je pa bil obtoženi zelo intenziven v svojem čustvovanju, osebno je jemal stvari, bilo je rečeno, da mu je oškodovanec uničil življenje, družino, kariero, v tem smislu. Priča Urška Bassin (odvetnica v Odvetniški pisarni Safar in partnerji, ki je zastopala KI v delovnopravnem sporu z obtoženim in Janežičevo) je povedala, da je bil obtoženi tožnik v treh zadevah, v prvi zaradi opomina, kjer je obtoženi uspel s svojim zahtevkom, vendar tam ni bilo niti denarnih niti kakršnihkoli posledic, potem pa je tožil še zaradi neimenovanja v naziv in odpovedi iz krivdnih razlogov, s tema dvema zahtevkoma pa ni uspel in je izgubil na vseh treh stopnjah, končano je bilo z revizijo, misli da v letu 2013. Tudi oškodovanec je hodil na sodišče. Obtoženi je bil v teh postopkih posebnež, ni šlo za običajen spor, gotovo je šlo za zamero. Enako je bilo tudi v delovnopravnem sporu z Janežičevo, ni šlo zgolj za delovno razmeije, ampak je šlo za napetost med ljudmi samimi, oni se imajo vsi za najboljše in so potem tudi blazno prizadeti. Priča Franci Merzel (zaposlen na KI, prijatelj obtoženca in oškodovanca) je povedal, da je obtoženi kolerik, zelo hitro da na plan kar misli in v sebi ne tuhta zamer. Obtoženi je bil vzkipljiv, če je bil prepričan o kakšnih napakah, jih je obsojal verbalno, ne pa v smislu maščevanja. Je načelen in se drži svojih principov. Bili so tudi sodelavci, ki so imeli o obtožencu slabo mnenje, pritoževali so se, da je bil nesramen, ampak sam si je razlagal, da je bilo to povezano z njegovo polnokrvnostjo, iskrenostjo, obtoženi je gorel za svoje ideje. Kar je hotel povedati in reči, je povedal takoj, da so vsi to vedeli in slišali. Obtoženi se je vedno podpisal pod svoje namere, kar izhaja tudi iz njegovih mailov. Sam si ne predstavlja, da bi obtoženi lahko storil tako hudo stvar.
