32. Izvedenec Kravos je bil zaslišan tudi na glavni obravnavi. Pojasnil je, daje mnenje izdelal na podlagi podatkov spisa, na podlagi obtoženčeve zdravstvene dokumentacije, na podlagi pogovora z obtoženim in tudi na podlagi psihološkega izvedenskega mnenja. Izvedenec je dodatno pojasnil, da je imel obtoženi vedno konflikt z avtoriteto, s šefom, on ni bil toliko nasprotnik šefu kot osebi ampak bolj funkciji. Obtoženi se je boril proti inštituciji in se je nato usmeril na tistega, ki je bil na vrhu, ki predstavlja inštitucijo. Izvedenec kot psihiater na to gleda kot na borbo, kot na izmenjavo mnenj in tega ne gleda kot nekaj negativnega, obtoženi je bil ambiciozen in prodoren, boril se je za preživetje. Verjetno je bil za večino sodelavcev neprijeten in moteč, ampak to je posledica njegove radovednosti. Ko je v svojem mnenju povzemal izpovedbe prič, pri priči Farkaš ni povzel seznama za fentanje iz razloga, ker to ne gre v kontekst, obtoženi se je zmeraj boril pisno, ni pa nikjer nobenih podatkov, da bi prišlo do kakšnih žalitev, da bi nekoga poslal v tri krasne ali kakšni telesni napadi ali kaj podobnega. Takšne liste za odstrel pa imamo konec koncev vsi. S tem, da obtoženi deluje altruistično, je mislil, da še vedno obtoženi poizkuša delovati spravno, se postaviti nad vsa dogajanja, on se ne pomiluje in ne vrti v lastni krivdi. Ko opisuje svoje sodelavce tudi tam, kjer je največ zamer, še vedno zna povedati o njih kaj dobrega, kar tudi kaže na to, da ne goji zamer. Izvedenec je tudi pojasnil, daje obtožencu služba pomenila vse, zato je bila izguba službe zanj velik udarec, on namreč ni izgubil samo službe, izgubil je svojo bit, to je stroka, vendar je po mnenju izvedenca obtoženi na to odreagiral tako, daje šel v borbo, da dokaže svoj prav. Po predočenju, daje obtoženi odšel na sodišče, izkoristil je vse pravne možnosti, pa je potem izgubil ter na vprašanje kako je to vplivalo nanj, je izvedenec odgovoril, da je to spet zanj pomenilo izgubo, stisko, tesnobo, občutek razočaranja, lahko tudi znižanega samospoštovanja. Možni so različni scenariji, teoretično tudi, da vzameš pravico v svoje roke, vendar če skuša sam logično razmišljati, je pri obtožencu taka možnost, kot se mu očita, malo težka oz. je verjetnost majhna, tega od njega ne bi pričakoval. Bi pa pričakoval, da bi odšel na zabavo in naredil direndaj oz. če že, bi pričakoval, da bi to naredil na bolj prefinjen način. Daje odločitev sodišča v zvezi z odpustitvijo v veliki meri sprejel, izvedenec zaključuje na podlagi tega, da pri obtožencu ni kakšne ekstra borbe, razen elektronskih sporočil, ne bori se kot Don Kihot ves čas proti sodnim sistemom ali s KI. Pri obtožencu občutki izgube in opeharjenosti v zvezi z odpustitvijo iz KI še vedno trajajo. Z obtoženčevega zornega kota se mu je zgodila krivica in je vse izgubil. Izvedenec je pojasnil, daje agresivnost podana pri vseh ljudeh, je pa stopnja nekoliko višja pri ljudeh, ki so uspešni, prodorni, napredni, ker se morajo „skomolčiti“. Da bi bila pri obtožencu nekontrolirana ali patološka, ki bi komu škodila, pa za to nimamo nobenih podatkov, da bi bil obtoženi kakorkoli izrazito razdiralen ali da bi bil besedno izrazito agresiven. Lahko je neprijeten s svojo argumentacijo, tozadevno je agresiven, ampak ni pa žaljiv. Ko je bilo izvedencu predočeno, daje kar nekaj prič izpovedalo, da je bil obtoženi žaljiv, je izvedenec pojasnil, da sta za žaljivost vedno potrebna dva, odvisno kako sta si dve osebi naklonjeni, kako imata nasprotne interese, izjemno pomembno je tudi doživljanje drug drugega. Če ne bi bil obtoženi maščevalen, potem bi bilo z njim nekaj narobe, če ti ukradejo otroka, če ti ukradejo projekt, ki si ga imel, če te po krivici vržejo iz službe, moraš biti jezen, z jezo pa gre tudi maščevalnost. O tem vsak od nas razmišlja, nimamo pa podatka, da bi bila ta maščevalnost bolezenska, da bi šla izven nekega običajnega okvira normalnih reakcij, ki jih imamo ljudje. Za streljanje je izvedenec pojasnil, da je super način sproščanja, če si jezen na šefa, kaj pa je lepšega kot če si ga predstavljaš na tarči ali celo če si daš njegovo fotografijo gor in streljaš v njega. Na ta način seje sprostil, daje tista jeza šla ven, daje tisto maščevanje bilo tam. Ljudem, ki se jim to dogaja, izvedenec svetuje, da gredo v gozd, si na drevo dajo šefovo sliko in zbijajo, tulijo, palice notri tolčejo, dokler imajo glas in moč ali dokler se ne sprostijo in se to ponavlja. Izvedenec je povedal, daje prilagoditvena motnja čustvena reakcija na nek stres, vedno imamo zunanji vzrok in bistveno je, da se ta vzrok za prilagoditveno motnjo razreši. Pri obtožencu je bilo teh nesporazumov veliko, konflikt z direktorjem, s sodelavcem, nabava materiala, neizpolnjevanje obveznosti, sodišča, to je bilo še ko je bil v službi, ko je izgubil službo pa je bil ponovno šok in je bilo pri njem dovolj kriterijev za prilagoditveno motnjo, eden od zdravnikov je pri obtožencu to ocenil celo kot depresijo. Izvedenec je tudi navedel, da verbalno konfliktnost pri obtožencu sam ves čas vidi v smislu tekmovalnosti in analitičnosti, težko pa to poveže z maščevalnostjo, saj mu niso nič tako hudega naredili. Izvedenec je dejstvo, da se je obtoženec pričel ukvarjati s kmetijstvom in gojenjem sivke obrazložil, da je to značilno za zrele osebe, da ko nekaj izgubiš, se ne ustaviš, se ne zlomiš ampak začneš iskati nove izzive, vmes pa bo mimogrede še vedno iskal svoj prav.
33. Sodišče v zvezi z mnenjem izvedenca Kravosa ugotavlja, daje izvedenec ves čas kazal izrazito naklonjenost do obtoženca, zaradi česar mu sodišče ni moglo zares slediti. Tudi pri negativnih lastnostih obtoženca, ki so jih opisovale priče (priče Hočevar, Pintar, Venturini so povedali, da za obtoženca delo drugih ni bilo nič vredno in ga je dajal v nič, imel je komunikacijo poniževanja; priča Ogorevc je povedal, da obtoženi ni bil pripravljen prevzeti nobene odgovornosti, priča Venturini je izpovedal, da je obtožencu predlagal, da bi bil odgovoren za neko napravo in skupino, vendar si tega obtoženi na koncu ni želel), je zmeraj zanj našel neverodostojno opravičilo in način obtoženčevega funkcioniranja v službi neprepričljivo pojasnjeval z dejstvom, daje šel s 15 leti v internat, kjer je borba za preživetje (ob tem pa izvedenec ni izhajal iz konkretnih podatkov o obtoženčevem življenju v internatu, temveč je črpal podatke svojih pacientov, ki jih pregleda do 4.000 na leto in so po izvedenčevem mnenju vse zgodbe enake), z njegovo izredno strokovnostjo in inteligentnostjo (izvedenec je pojasnil, da je na KI zaposlenih veliko ljudi in verjetno vsi niso najbolj brihtni, kar je po oceni sodišča neprepričljivo glede na dejstvo, da so večinoma doktorji znanosti, pa tudi izvedenec Kravos ni tisti, ki bi lahko ocenjeval umnost in kvalifikacije kemikov), z dejstvom daje bil posvečen stroki (izvedenec je povedal, da če je stroka višje kot ste vi ali jaz, je treba stroko spoštovati in če imate kolega, ki dela napake, je treba, če si pošten do stroke, to tudi povedati), z ambicioznostjo obtoženca (izvedenec je povedal, da so v strokovnih krogih pogosto visoki toni in če vidiš kolega s pomanjkljivim znanjem in se ti kolega seveda zdi neumen, lahko pride do tovrstnih obtoževanj), s tekmovalnostjo in analitičnostjo obtoženca (izvedenec je navedel, da verbalno konfliktnost pri obtožencu sam ves čas vidi v smislu tekmovalnosti in analitičnosti, težko pa to poveže z maščevalnostjo, saj mu niso nič tako hudega naredili). Neprepričljivo tudi izvedenec Kravos ugotavlja, da ni podatkov, da bi bil obtoženi izrazito razdiralen, saj so obtoženca ravno zaradi tega že leta 2007 fizično odstranili iz laboratorija. Prav tako je neprepričljivo njegovo pojasnjevanje, da obtoženi deluje altruistično glede na dejstvo, daje iz obnašanja in ravnanja obtoženca razvidno, da obtožencu ni bil nikoli nihče drug pomemben kot on sam sebi in da se obtoženi izrazito pomiluje (tudi izvedenec Benedik ugotavlja, da se obtoženi doživlja kot žrtev, da ima občutek, daje ogrožen in mu ljudje delajo slabo). Sodišče prav tako ne sprejema pojasnil izvedenca Kravosa, da imamo vsi liste za odstrel, saj to ne drži. Izvedenec Kravos je tudi povsem prezrl izpovedbo obtoženčeve sestre Majde Novic, ki je izpovedala o obtoženčevi zamerljivosti ter težavah, ki jih je obtoženi po odpustu iz službe doživljal v odnosu s svojo ženo. Poudarjal je, da obtoženi odreagira takoj, pove naravnost in zato nima podatka, da bi imel kakšne zamere, kar pa ni skladno s podatki spisa, saj je očitno, daje bil obtoženi odpuščen leta 2009, maile na KI pa je pošiljal še v letu 2014 in v njih opozarjal na vse krivice, ki so se mu zgodile, o zamerljivosti pa sta izpovedali tudi priča Grecs in smiselno tudi Majda Novic. Po predočenju teh okoliščin pa je izvedenec pojasnil, da se je obtožencu zgodila krivica in on s krivico ne more živeti, zato se bo boril toliko časa, dokler ne bo dobil osebnega zadoščenja, ob tem je izvedenec opozoril še na primer, ko naj bi KI prodal obtožencev program. Ravno takšno razlogovanje izvedenca pa je po oceni sodišča v nasprotju z njegovimi zaključki, da obtoženi nima kakršnihkoli zamer, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da je izvedenec sam povedal, da je izguba službe za obtoženca pomenila izgubo njegove biti. Očitno pa je tudi, daje izvedenec Kravos popolnoma spregledal, da je konec leta 2014 obtoženi dejansko v zvezi z odpustitvijo doživel nepovratnost svoje zgodbe, saj je izgubil na vseh instancah. Izvedenec se je celo spustil v presojo verodostojnosti izpovedb prič, kar ni njegova naloga, ko je npr. za del izpovedbe priče Farkaš (seznam za fentanje) povedal, da to ne gre v kontekst, da pri drugih pričah kaj podobnega ni zasledil, pa ko je v pisnem mnenju navajal, da so si pričanja prič preveč nasprotujoča glede tega, daje v službi prihajal v nasprotja z vodstvom. Prav tako se naklonjenost izvedenca vidi pri njegovem pojasnjevanju, ko je povedal, da se je obtožencu z izgubo službe porušil svet, da to na ljudi različno vpliva, eni se osebnostno popolnoma zrušijo, razvije se kakšna depresija ali se zapijejo, drugi pa gredo v borbo, kot je bilo pri obtožencu. Tudi tukaj izvedenec prihaja v nasprotje, saj je sam ugotovil, daje bila pri obtožencu po izgubi službe ugotovljena prilagoditvena motnja z depresivnimi simptomi, jemal je Cipralex (ki ga jemlje še vedno), pri njemu pa so bili ugotovljeni tudi znaki škodljivega uživanja alkohola. Vendar kljub temu izvedenec zaključi, da je na obtoženca izguba službe, ki je pomenila izgubo njegove biti, vplivala na način, daje šel v borbo. Izrazita naklonjenost izvedenca, zaradi katere mu sodišče ni moglo slediti, je očitna tudi pri izvedenčevem pojasnjevanju kaj bi moral KI narediti, ko je kot svoj proizvod prodal obtoženčevo programsko opremo oz. delo in je obtoženi to dojemal kot da so mu prodali otroka. Izvedenec namreč pravi, da bi obtoženi lahko dobil vsaj elektronsko sporočilo ali vsaj telefonski klic kolega v zvezi s tem, da se obtoženi še danes ni sprijaznil s tem in da se tudi izvedenec ne bi s tem sprijaznil. Izvedenčevo pojasnjevanje zaključka glede obtoženčeve agresivnosti je neprepričljivo in v nasprotju z drugimi izvedenimi dokazi. Povedal je namreč, daje obtoženi lahko neprijeten s svojo argumentacijo, tozadevno je agresiven, ampak ni pa žaljiv. Več prič je namreč izpovedalo, da je bil obtoženi žaljiv in ko je bilo izvedencu to predočeno, je ponovno pokazal naklonjenost do obtoženca, ko je pričel pojasnjevati, da sta za žaljivost potrebna dva in je odvisno od tega koliko sta si osebi naklonjeni, koliko imata nasprotne interese. Sodišče ugotavlja, da na podlagi izpovedb prič ni nobenega dvoma, daje bil obtoženi lahko do svojih sodelavcev zelo žaljiv, ko je delo drugih dajal v nič, na sestanku je Ogorevcu kazal osle pred vsemi na račun njegove slabovidnosti, zato pojasnjevanje izvedenca, da sta za žaljivost vedno potrebna dva, ne prepriča (ker se slabovidni Ogorevc nikoli ni izražal tako, da bi bil udeležen v dvostranski žaljivosti kot jo navaja izvedenec, pa tudi splošno znano je dejstvo, daje v odnosu med ljudmi lahko žaljiv samo eden), prav tako ne njegovo enačenje agresivnosti s prodornostjo. Izvedenec je pri pojasnjevanju, kaj bi od obtoženca pričakoval, ko je izgubil delovnopravni spor na vseh instancah, tudi presegel delo izvedenca s tem, ko je izrazil svoje osebno stališče do tega ali je verjetno, da je obtoženi storil očitano mu kaznivo dejanje ali ne, saj to ni naloga izvedenca (stran 13 in 26 prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 28.9.2016). Izvedenec tudi ni bil prepričljiv pri pojasnjevanju svojega zaključka, da je obtoženi odločitev sodišča v zvezi z odpustitvijo v veliki meri sprejel, saj so se obtoženčeve aktivnosti proti KI od konca leta 2013 do konca leta 2014 ponovno povečale z vlaganjem ovadb, pritožb, prijav, pošiljanjem mailov kot je bilo podrobno pojasnjeno v točki 27 obrazložitve. Nadaljnja očitna subjektivna naklonjenost izvedenca obtožencu je razvidna tudi iz izvedenčevega pojasnjevanja, zakaj je bila reakcija obtoženca med njegovim zaslišanjem, ko ni sledil navodilom sodišča in je bil zato odstranjen iz razpravne dvorane, ustrezna. Izvedenec je povedal, da je obtoženi „super“ glede na dejstvo, da je dve leti v priporu, glede na medijsko pozornost in vse kar temu sledi. Prav tako je izvedenec kljub dejstvu, da je iz medicinske dokumentacije povzel, da je bila pri obtožencu ugotovljena prilagoditvena motnja z depresivnimi simptomi (psihiatrični izvid z dne 17.6.2008), da je obtoženi ves čas imel predpisan Cipralex, torej antidepresiv (izhaja iz preje omenjenega izvida ter psihiatričnih izvidov od leta 2012 do 2016) ter daje imel v izvidu ugotovljeno tudi depresijo (izhaja iz osebnega kartona z dne 16.2.2015), kar nekako skušal prikazati, da te diagnoze morda niso prave, ko je pojasnjeval, da je diagnoza odvisna od tehnike spraševanja psihiatra, eden bi to ocenil kot prilagoditveno motnjo, drugi kot depresijo, zato je treba te izvide jemati s previdnostjo, še posebej ker so se zdravniki menjavali in je s psihiatrom enako kot s partnerjem, z enim se ujameš z enim pa ne. Prav tako, ko je pojasnjeval, da se z diagnosticiranjem prilagoditvenih motenj ves čas pretirava, saj diagnostične kriterije izpolnjujemo vsi v celem kupu situacij življenja. Nobenega dvoma ni, da so bile takšne diagnoze obtožencu postavljene, da je zaradi težav sam poiskal pomoč zdravnika, da je že več let neprekinjeno na antidepresivih, zato kljub takšnim pojasnjevanjem izvedenca Kravosa, sodišče v medicinske izvide ne dvomi. Navsezadnje tudi iz zagovora obtoženca izhaja, da se mu je porušil svet z izgubo službe, pa tudi izvedenec je pojasnil, daje s tem obtoženi izgubil svojo bit. Izvedenec pa je na izrecno vprašanje le povedal, da se v primeru, da prilagoditvena motnja traja 3 do 6 mesecev in se po tem času simptomatika še vedno ne izboljša, diagnoza prekvalificira v depresijo, če je zanjo dovolj simptomov, kar pa je bilo ravno primer pri obtožencu, vedno je za to določen vzrok, pri obtožencu pa je bil načeloma vedno enak (torej služba kot je to razvidno iz medicinske dokumentacije, ki jo je povzel izvedenec). Pri obtožencu je bila namreč velika negotovost zaradi dolgotrajnega sodnega postopka v zvezi z odpustitvijo, in ravno negotovost lahko človeka najbolj spravi iz tira. Antidepresivi pa se uporabljajo, ko se računa, da se vzroka na dolgi rok ne bo moglo rešiti. Glede na navedeno sodišče izvedensko mnenje izvedenca Kravosa ocenjuje kot izrazito pristransko, naklonjeno obtožencu, zato mu v tistem delu, ki se razlikuje od mnenja izvedenca Benedika (npr. glede obtoženčeve agresije, impulzivnosti, njegovega odnosa do izgube zaposlitve in sodnih postopkov) ne sledi.
