158. Izvedenec Sablič se je dodatno opredelil tudi do mnenja NFL, ki se nanaša na analizo jakne Bugatti, in navedel, da dodatne preiskave obtoženčeve jakne še bolj potrjujejo njegovo izvedensko mnenje in kažejo, da je obtoženi v položaju - čepeč z dvignjenimi rokami poševno navzgor streljal oblečen v jakno Bugatti (veliko detektiranih delcev GSR na hrbtnem delu jakne in nadlakteh, malo pa na prsnem delu jakne) in da gre za delce enake sestave kot v tulcu iz kraja streljanja. Delci so bili najdeni na vseh delih jakne (odložena jakna na okenski polici strelišča bi eventuelno bila kontaminirana le na zgornji površini odložene jakne), na jakni pa tudi ni najdenih delcev drugačne sestave kot v spornem tulcu (obtoženi pa naj bi streljal iz različnih orožij in pobiral različne tulce), obenem pa je bilo na jakni iz gladkih poliestrskih vlaken detektiranih veliko delcev. Glede na navedeno izvedenec Sablič tudi ob upoštevanju dejstva, da po enem letu in vmesni nošnji jakne ter iz izkušenj (kar dokazujeta tudi strokovnjaka), da veliko delcev relativno hitro odpade, ugotavlja, da ne gre za kontaminacijo jakne na strelišču. Na glavni obravnavi dne 2,12.2015 je izvedenec Sablič po predočenju slike strelišča (priloga A164) pojasnil, da se na strelišču strelja v smeri tarč. Pri takšnem streljanju nastane t.i. oblak kontaminacije, ki seveda pade na roke, lase, oblačila in je predvsem usmerjen naprej, levo in desno, v neposredno bližino orožja, nikakor pa ne na neko razdaljo nazaj. Na strelišču je precej GSR delcev in so tudi površine znotraj strelišča kontaminirane z GSR delci, vendar kontaminacija kot jo zatrjuje obtoženi ni mogoča iz razlogov, ki jih je že večkrat pojasnil. Če bi se jakna kontaminirala na strelišču na način kot trdi obtoženi (da jo je položil na polico, ki je bila oddaljena cca 1 meter od strelne mize), bi bila kontaminirana zgolj, če že, na eni strani, ne pa ekvivalentno po celi površini, kar zopet kaže, da je bilo streljano v tej jakni. Jakna v celoti je bila kontaminirana z delci popolnoma enake sestave kot so delci v tulcu na kraju streljanja, gre celo za štirikomponentne delce, ki so značilni le za določeno vrsto streliva Sellier Bellot, to strelivo je bilo pa tudi uporabljeno pri umoru. Pojasnil je tudi, da je možno, da iz dveh strelov na prostem pride do takšne kontaminacije obleke. Po predočenju, da je obtoženi na strelišču bil večkrat in je večkrat odložil jakno na polico, je izvedenec pojasnil, da je bistven časovni razmik med vzorčenjem in streljanjem, skoraj eno leto. Iz jakne, ki je izdelana iz gladkih poliestrskih vlaken, bi po enem letu večina delcev odpadla, sploh pa pri nadaljnji nošnji jakne. In že iz tega stališča, da je bilo na jakni po enem letu najdeno veliko delcev, je izključena takšna kontaminacija. Poleg tega je na streliščih streljano iz raznovrstnega streliva (obstaja stotine in stotine različnih kalibrov in tudi različnih vrst streliva) iz RVS, NORMA, iz veliko bolj pogostega streliva kot je Sellier Bellot (ki je tudi sicer pogosto) in niti ene druge kovine ni bilo najdeno na plašču, zato sam izključuje kontaminacijo na način kot jo zatrjuje obtoženi, ne glede na to kolikokrat je streljal na strelišču in kako je bila jakna zložena. Prvo vzorčenje na rokah in laseh obtoženca je bilo 23 ur po streljanju kar je dolga doba, saj polovico delcev odpade že po pol ure, vendar je bilo kljub temu najdenih 7 delcev na tistih delih rok, ki so najbolj karakteristični za strelce in na laseh. Kljub temu, daje imela jakna obtoženca kar nekaj delcev še vedno v tistem času (torej 22.12.2016, ko je bila opravljena hišna preiskava), ne gre kar tako za kontaminacijo, da se bodo ti delci prenašali in je seveda potem tudi logično, da pri drugem vzorčenju dne 22.12.2016 ti delci niso bili več najdeni na telesu obtoženca. Izvedenec je pojasnil, da so bili delci streljanja najdeni na žrtvi, na Janku Jamniku, ker v trenutku strela nastane okoli orožja oblak delcev, predvsem usmerjen v smeri streljanja in ker ni šlo za veliko strelno razdaljo (cev orožja je bila morda 50 ali 80 cm oddaljena od glave žrtve), so ti delci pristali tudi na rokah oškodovanca. Vendar je bilo to minimalno, en ali dva delca, to niso tako velike kontaminacije kot se skuša zdaj tukaj ugotavljati. Predvsem je kontaminiran vedno strelec, roke, ki so najbližje odprtinam orožja, vse ostalo je seveda možno kontaminirati, vendar z veliko manj delci. Možno je tudi, da so se žepi jakne pri tem, ko je obtoženi te tulce prenašal v žepih, kontaminirali, vendar bodo imeli različni tulci drugačno sestavo delcev, pri obtožencu pa ni bilo registriranih delcev drugačne sestave kot na kraju umora, poleg tega pa je bilo v žepih najdenih malo delcev in ni mogoče, da bi se količinsko malo delcev preneslo malo na roko in potem še malo na lase, kar navsezadnje izhaja tudi iz člankov strokovnjakov obrambe (pri direktnem rokovanju z drugo osebo takoj po streljanju je bilo od 647 delcev prenesenih samo 26 delcev) Tudi tem pojasnilom izvedenca Sabliča (tako v pisnem mnenju kot na glavni obravnavi) glede kontaminacije sodišče v celoti sledi, saj je dodatna analiza jakne pokazala, da so bili na vseh delih jakne najdeni delci antimon, barij, svinec in kositer v različnih kombinacijah, torej enaki štirje delci kot tisti najdeni v tulcu iz kraja kaznivega dejanja. Že večkrat je bilo pojasnjeno, da sodišče obtoženčevemu zagovoru, da je jakno kontaminiral na strelišču ne sledi, predvsem glede na dejstvo, da so bili delci streljanja najdeni na vseh delih jakne (in ne zgolj na enem delu s katerim bi se jakna dotikala police), najdeni so bili le delci, ki v svoji sestavi vsebujejo kovine antimon, barij, svinec in kositer, v žepih je bilo najdeno malo delcev, pri tem pa izvedenec Sablič povsem življenjsko logično utemeljeno navaja, da bi morale biti na jakni najdene še druge kovine (saj se na strelišču strelja z raznovrstnim strelivom). Delci streljanja pa so bili najdeni le na jakni Bugatti ne pa tudi na drugih jaknah (obtoženi pa ni streljal le pozimi in ni imel vedno oblečene le jakne Bugatti, prav tako pa je sodišče že prej zavrnilo tudi obtožencev zagovor o odlaganju jakne na polico), kar prav tako napotuje na zaključek, da obtoženčevemu zagovoru o kontaminaciji jakne Bugatti ni mogoče slediti in so prepričljiva pojasnila Sabliča. Ker je bilo v žepih najdeno malo delcev, tudi po mnenju sodišča ni logično, da bi se malo delcev preneslo še na lase in roke upoštevaje tudi rezultate eksperimenta. Sablič tudi prepričljivo opozarja na dejstvo, da je bilo majhno število delcev najdenih na rokah oškodovanca in glede na dejstvo, da je oblak kontaminacije usmerjen predvsem naprej v smeri streljanja, tudi to kaže, da ne prihaja do tako velike kontaminacije kot to prikazuje obramba. Ne sledi pa sodišče Sabliču glede navedb, da dodatna analiza jakne še bolj potrjuje njegove zaključke, da je obtoženi streljal v čepečem položaju z dvignjenimi rokami poševno navzgor, saj je bilo že pojasnjeno, da z gotovostjo natančnega položaja obtoženca in oškodovanca v trenutku streljanja, ni bilo mogoče ugotoviti. Poleg tega pa je tudi izvedenec Manthei povedal, daje pri zlaganju jakne, ki je bila hranjena v ovoju, lahko prišlo do relokacije delcev, kar pomeni, da je bila ob zasegu jakne na hišni preiskavi lahko lokacija delcev na posameznih delih jakne drugačna kot ob analizi opravljeni s strani NFL. Torej da je npr. nekaj delcev iz hrbtnega dela jakne ob zlaganju prešlo iz rokavov jakne ipd. Kar pa niti ni bistveno, bistveno je to, da so bili na celotni površini jakne najdeni delci streljanja.