126. V pisnem mnenju Sablič nadalje pojasnjuje, da so novejša dognanja pokazala, da delci, ki so značilni za streljanje, ostanejo na rokah le določen čas. Z vsakim umivanjem rok delci odpadejo, zato tudi vedno registrirajo časovni zamik od časa streljanja do jemanja vzorcev. Iz najnovejših spoznanj je znano, da je t.i. razpolovna doba (ko polovica delcev iz rok pri normalni manipulaciji odpade) le cca 30 minut. Iz izkušenj ve, da je po 24 urah od časa streljanja že zelo majhna verjetnost za detektiranje delcev, ki nastanejo v trenutku streljanja, v kolikor pa si je domnevni strelec pred vzorčenjem umival roke, je pa ta čas še krajši. Nekoliko daljši čas lahko ostanejo na rokah strelca manjši delci (velikost 0,5 mikrona), ki se lahko trajnejše zajedajo v porah kože (to je Sablič ponovil tudi zaslišan na glavni obravnavi). Na vseh ostalih materialih (oblačilih) pa karakteristični delci sestavljeni iz kovin lahko ostanejo daljše obdobje, seveda pa je zopet odvisno od frekvence nošenja oblačil, pranja, mesta hrambe itd. Na glavni obravnavi dne 2.12.2015 je Sablič še povedal, da o tem koliko časa po streljanju ostanejo GSR delci na rokah strelca, ni nekih učbenikov. NFL nima omejitve po kolikem času naj bi se vzorčilo (določeni evropski laboratoriji imajo te omejitve po 10 ali 15 urah iz razloga, ker gre za drago metodo in je po določenem času možnost za pozitivni rezultat relativno majhna), ker če se delci najdejo, so to delci streljanja. Velikokrat je tudi negativno. Pri 20 % samomorov ne najdejo delcev, pa je vse na kraju streljanja. Ker je v Sloveniji relativno malo teh preiskav na leto (cca 80 preiskav letno) in glede na to, da sta dva izvedenca, ki delata, so se odločili, da vzorčijo tudi po daljšem časovnem obdobju. Res je, ampak to je zopet teorija, da polovico delcev odpade po pol ure, iz prakse pa vedo, da tudi po 10, 15 urah, če si res nekdo ni umival roke kot kirurg pred operacijo, bodo eventuelno ti delci še ostali. In glede na to, da so bili od vseh teh 7 delcev najdeni samo tisti najmanjši, polmikronski, je bila ta analiza pozitivna. Sami jemljejo vzorce tudi po 24 urah in to ni nič spornega. Sam je navedel v mnenju, da delci na oblačilih lahko ostanejo daljše časovno obdobje, ker se ne perejo tako pogosto kot se umiva roke, vendar so daljše časovno obdobje za to stroko ure, ne pa leta in meseci. Tudi temu delu izvedenskega mnenja sodišče sledi. Da delci z rok hitro odpadajo pojasnjuje tako Sablič (ko navaja, da je razpolovna doba le cca 30 minut), kot tudi Manthei (ko navaja, da po 4 do 8 urah pisarniškega dela na rokah ostane le še 10% delcev), vendar pa je bistveno pri tem to, da je tudi po 23 urah od streljanja še vedno možno, da se na rokah strelca najde GSR delce, kar sta poleg Sabliča potrdila tudi Manthei in Gebhartova. Sabličevim zaključkom, da se na oblačilih delci streljanja ohranijo dlje kot na rokah prav tako pritrjujeta Manhei in Gebhartova, slednja pritrjuje tudi dejstvu, da ni eksperimentov o ohranitvi GSR delcev na oblačilih po mesecih ali letih, temveč so bili eksperimenti opravljeni za krajša časovna obdobja. Ceketova pa je tudi potrdila, da NFL časovne omejitve glede jemanja vzorcev nima.
127. V nadaljevanju pisnega mnenja Sablič meni, da je glede na 23 urno časovno distanco od streljanja do vzorčenja z rok obtoženca, kar je že skoraj skrajna doba za uspešno detektiranje delcev v praksi, dejstvom, da je bilo najdenih le nekaj delcev in to le manjših pod 1 mikron (kar so v praksi najmanjši delci, ki jih je mogoče detektirati) in večji delci lahko odpadejo prej, manjši pa lahko ostanejo v porah kože dalj časa, glede na relativno majhno število najdenih delcev na rokah obtoženca, upoštevaje tudi, da gre za enako sestavo delcev kot so detektirani delci v tulcu na kraju streljanja (sestava vseh detektiranih delcev je iz različnih kombinacij štirih kovin: antimon, barij, svinec in kositer) ter dejstvom, da so bili najdeni delci na vseh običajnih delih telesa (obeh rokah in laseh) pri takšnem načinu streljanja kot je bilo ugotovljeno, prav obtoženi najverjetnejši strelec v konkretnem primeru. Sodišče sicer zaključkom izvedenca Sabliča glede načina streljanja (torej položaja obtoženca in oškodovanca v trenutku strela) ne sledi iz razlogov, ki so bili že pojasnjeni v točki 123 obrazložitve, saj je položaj, ki ga je narisal Sablič, le eden izmed možnih položajev, ki ga z gotovostjo ni mogoče ugotoviti. Sledi pa sodišče ugotovitvam Sabliča, da je na zaključek, da je oškodovanca ustrelil prav obtoženi, mogoče sklepati tudi glede na dejstvo, da je bilo na obtoženčevih rokah in laseh 23 ur po streljanju najdeno le nekaj najmanjših delcev, ki se lahko globlje zajedajo v pore kože in zato na rokah ostanejo dlje kot večji delci, da so vsi najdeni delci na laseh in rokah obtoženca sestavljeni iz različnih kombinacij štirih kovin antimon, barij, svinec in kositer (torej gre za enake štiri elemente kot so bili najdeni v tulcu na kraju kaznivega dejanja), delci pa so bili najdeni tudi na vseh običajnih delih telesa ( zgornjem delu palca in kazalca rok, ki sta najbližje in najbolj izpostavljena odprtinam na orožju ter na laseh). Tudi iz nemškega izvedenskega mnenja namreč izhaja, da večji delci odpadejo hitreje kot manjši delci, da je po 23 urah po streljanju še vedno možno najti delce GSR, jasno pa je tudi, da so roke v katerih se drži pištola najbolj kontaminirane. Da so bili na rokah in laseh obtoženca najdeni samo delci antimon, barij, svinec in kositer izhaja tudi iz nemškega izvedenskega mnenja. Sodišče zato zaključke Sabliča povzete v tej točki sprejema kot logične in zato prepričljive, seveda tudi ob upoštevanju vseh drugih izvedenih dokazov, ki obremenjujejo obtoženca in so bili že obširno pojasnjeni v sodbi.
128. Izvedenec v pisnem mnenju pojasnjuje, da so pri brušenju, rezanju ali fleksanju različnih kovinskih materialov nastali delci popolnoma drugačni kot jih iščemo pri streljanju s strelnim orožjem. Pri omenjenih postopkih obdelave kovin so delci že po obliki popolnoma drugačni (ne gre za mikronske zataline), poleg tega pa je sestava tudi popolnoma drugačna. Študije v svetu kažejo, da v naravi ni takšnih delcev, kot nastajajo pri streljanju. Tudi na glavni obravnavi dne 2.12.2015 je izvedenec Sablič poudaril, da GSR delcev v naravi ni, nastanejo lahko samo tako, da se v nekem trenutku te kovine (antimon, barij, svinec, kositer in ostale) v trenutku mini eksplozije v netilki uparijo in v naslednjih sekundah se te pare kondenzirajo. V trenutku pride do uparjanja zaradi ogromnih temperatur in pritiskov in potem v teh pogojih do ohlajevanja in nastanejo te značilne morfološke kroglice. Tudi temu delu izvedenskega mnenja izvedenca Sabliča sodišče glede na njegove dolgoletne izkušnje iz področja balistike v celoti sledi. So pa tudi Manthei, Gebhartova in Ceketova pojasnili, da so delci GSR specifični glede na njihovo dementno sestavo in morfologijo.
129. Izvedenec Sablič v nadaljevanju pisnega mnenja meni, da je bilo glede na najdene sledi na kraju streljanja (najdba tulca), ugotovljene vrste pištole iz katere je bilo streljano in njen izmet tulcev, ostale zavarovane krvne sledi in sledi ostankov oblačil ob vozilu Opel Meriva, glede na ugotovitve sodne medicine (lokacije vstrelnih poškodb in smeri strelnih kanalov v glavi oškodovanca - 30° navzgor), streljano iz čepečega (delno čepečega z eno nogo naprej ali delno klečečega) položaja strelca med vozili Opel Meriva in sosednjim vozilom Mercedes A in je bil oškodovanec pri hoji ob parkiranih vozilih proti prehodu v lokal z levo stranjo glave obrnjen proti čepečemu strelcu. Njuna medsebojna razdalja je bila največ cca 1,5 m. V trenutku strela je imel strelec roke stegnjene naprej in navzgor pod kotom cca 30° od vodoravne linije. Meni, da je šlo za dvoročno držo pištole. Točne strelne razdalje (razdalje med ustjem cevi orožja in glavo oškodovanca) ni mogoče določiti. Glede na izostanek dopolnilnih faktorjev na koži (t.i. tetovaže od gorečih delcev smodnika okoli strelne poškodbe v primeru bližinskega strela, kot je to pojasnil na glavni obravnavi) okoli vstrelnih poškodb na glavi je bila strelna razdalja najmanj nekaj 10 cm (najmanj 30 cm ali več). Ob tem je na glavni obravnavi dne 2.12.2015 izvedenec Sablič pojasnil, da v primeru, ko je na orožju nameščen dušilec zvoka, dimni plini oz. goreči delci ne letijo več 50 do 70 cm, ampak morda letijo še samo 30 cm, zato je izvedenec sodne medicine zapisal, da v kolikor je bil uporabljen dušilec zvoka, je bila lahko strelna razdalja do največ polovico krajša. Izvedenec je pojasnil, da glede strelne razdalje sam ocenjuje, da je bil center stojišča strelca in center stojišča oškodovanca nekje maksimum meter in pol, kar pa pomeni potem z rokami naprej, da je bila strelna razdalja (razdalja med površino glave in ustjem cevi orožja) nekje do maksimum 80 cm. Sam je pri prikazu položaja strelca in žrtve uporabil rekonstrukcijo, vendar ne 3D rekonstrukcijo, saj gre tam zgolj za nek filmski prikaz dogajanja, ki je lahko zavajajoč, zato je stroka v Evropi niti toliko ne uporablja. Sam predvideva, da je strelec stal med voziloma Opel Merivo in Mercedesom. Sablič v nadaljevanju pisnega mnenja (to potrdi tudi na glavni obravnavi) meni, da je bil prvi strel v strelno poškodbo št. 1 in drugi v strelno poškodbo št. 2. Konkretno so bili najdeni delci na obeh hrbtnih delih rok obtoženca (predel palec in kazalec), na laseh obtoženca in na rokavih jakne, kar je glede na opisan položaj strelca v konkretnem primeru (dvoročno streljanje, roke dvignjene poševno navzgor nad glavo strelca) logična posledica pozitivne detekcije karakterističnih delcev. Kot je bilo že pojasnjeno sodišče ne more z gotovostjo slediti ugotovitvam Sabliča glede strelnega položaja obtoženca in oškodovanca v času streljanja. Sablič namreč ni upošteval, da sta glava in vrat zelo gibljiva dela telesa in zato ni nujno, da je oškodovanec držal glavo popolnoma naravnost, da lahko pri predorih lobanje pride do znatnega preloma strelnega kanala in zato linearno podaljšanje strelnega kanala navzven ni dopustno ter da se je po prvem ali drugem strelu oškodovanec do določene mere lahko še gibal v prostoru, na kar vse je utemeljeno opozoril izvedenec Peschel. Prav tako Sablič ni upošteval, da se je tulec, ko je po strelu iz pištole padel na tla, lahko še odkotalil ali da ga je pred najdbo policije lahko kdo še (nehote in/ali nevede) premaknil (npr. Horvat, reševalci), na kar je utemeljeno opozoril izvedenec Manthei. Glede strelne razdalje se bo sodišče izreklo še v nadaljevanju sodbe, je pa ugotovitev izvedenca Sabliča, da ni šlo za strel iz neposredne bližine enaka ugotovitvam vseh ostalih izvedencev.
