IV. Ocena dokazov in razlogi o odločilnih dejstvih

Odpri galerijo

107. Zaslišan na glavni obravnavi dne 11.11.2015 (ko so bile že znane ugotovitve izvedenca Sabliča ter je obramba v spis že predložila obe strokovni mnenji) je obtoženi ponovil, da je na Prešernovo na odvzem vzorcev dne 17.12.2014 odšel v plašču Bugatti. Prav tako je še enkrat pojasnil, da se je v klub Dum Dum včlanil zato, da je legalno prišel do tulcev, da bi v dogovoru s prof. Pihlerjem dokončal članek v zvezi z ionsko kromatografijo za sledenje nizko brizantnih eksplozivov po detonaciji. V treh sezonah je bil na strelišču osemkrat ali desetkrat (v nadaljevanju zagovora pove da desetkrat do trinajstkrat), v glavnem pozimi (tudi na glavni obravnavi torej obtoženi nikoli ni trdil, da je streljal le pozimi). Vedno je streljal z orožjem, ki mu ga je posodil Paunovič, streljal je s petimi ali šestimi tipi strelnega orožja. Obtoženi je nato v nasprotju s svojo izjavo na policiji in svojo pisno izjavo, ko je navajal, da je nazadnje, ko je bil na strelišču in je plačal članarino, še streljal, na glavni obravnavi povedal, da zadnjič, ko je bil na strelišču okrog novega leta 2013/2014 sploh ni streljal, ampak je le plačal članarino (s tem pa je svoj zagovor prilagodil izpovedbi Paunoviča iz preiskave, ki je povedal, da obtoženi v letu 2014 ni streljal), nazadnje pa je streljal novembra ali decembra 2013. V zvezi z GSR delci je obtoženi povedal, da je bil že v času opravljanja hišne preiskave na Krasu opozorjen, da so na njem našli sledove streljanja in naj pojasni kje jih je dobil, sam streljal ni, zato je že takrat iskal izgovore, edini pameten izgovor oz. razlaga, ki mu je prišla na pamet takrat so bili ostružki. Kljub temu je v njem neprestano kljuvala ideja, da ti ostružki niso taki kot delci, ki nastanejo po streljanju. V priporu je v njem glodal črv, da sam ni streljal, ostanki streljanja pa so bili in je zato hotel imeti razlago od kje. Imel je veliko neprespanih noči, nakar se mu je eno noč „pripeljalo“, tudi na podlagi tega ker 30 let dela na področju analizne kemije sledov, kjer je prav tako možna kontaminacija in mu je neko noč „kapnilo“, da je to posledica kontaminacije. Sodišče pojasnjevanjem obtoženca o tem, da je v njem kljuvala ideja že takrat, da ostružki niso takšni kot delci, ki nastanejo po streljanju, ne sledi. Obtoženi je sicer po izobrazbi kemik, je velik strokovnjak na svojem področju, vendar pa je iz celotnega dokaznega postopka razvidno, da ni imel nobenih izkušenj in znanja iz GSR delcev, z njimi se je dejansko pričel intenzivno ukvarjati oz. se izobraževati šele v fazi tega kazenskega postopka. Zato tudi ne sledi njegovemu pojasnjevanju, da mu je bilo že takrat znano, da ostružki niso takšni kot delci, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem, saj je zatrjeval da gre za ostružke dokler ni bilo jasno, da so bili GSR delci najdeni tudi na njegovi jakni Bugatti. Prav tako pa sodišče ne verjame njegovim pojasnjevanjem, da se mu je neke noči v priporu kar „pripeljalo“ in je ugotovil, da so delci na njem posledica kontaminacije. Ni namreč mogoče spregledati dejstva, da se mu je „pripeljalo“ šele, ko je bilo ugotovljeno, da so bili GSR delci najdeni tudi na njegovi jakni Bugatti in je šele po tem obtoženi v svojo zgodbo o kontaminaciji vpletel prav jakno Bugatti. Kot že rečeno pa sodišče takšnim pojasnjevanjem obtoženca ne sledi, saj je njegov zagovor v zvezi s kontaminacijo jakne nelogičen in neživljenjski ter zato neprepričljiv. Obtoženi namreč ni streljal samo pozimi, ugotovljeno je bilo, da je imel tri jakne, dve debelejši in eno tanjšo, pa so bili GSR delci najdeni zgolj in edino na jakni Bugatti. Je pa tudi povsem neprepričljivo, da ravno te jakne nikoli ni pral in nikoli ni nesel v čistilnico, čeprav je jakna iz 100% poliestra in zato ni najti nobene razumne razlage, daje nikoli ni pral oz. čistil, jakno pa si je kupil že leta 2007 za pogreb svoje mame kot je pojasnila v zaslišanju obtoženčeva žena. Obtoženi je na glavni obravnavi navajal, da je streljal pozimi (torej je svoj zagovor spremenil, saj je prej trdil, da je večinoma streljal pozimi oz. v jesensko zimskem času, ne pa vedno), ko je običajno imel oblečen plašč Bugatti (torej ni trdil, da ga je imel oblečenega vedno, dejstvo pa je, da so bili GSR delci najdeni le na njem). Obtoženi je tudi poudaril, da je to edini plašč, ki ga ima, „ga špara, je že precej nadelan“, ker zaradi nerednih dohodkov nima denarja in ga nosi v glavnem pozimi. Sodišče ugotavlja, da glede na to, da je obtoženi poudarjal, da je to njegova edina jakna in da ,jo špara“ (torej zanjo skrbi, jo pazi), ni logično, da bi obtoženi to edino jakno nosil s seboj na strelišče in jo celo odlagal na neko majhno poličko, ki naj bi bila po njegovem zatrjevanju močno kontaminirana z GSR delci. Na glavni obravnavi je tudi povedal, da je jakno Bugatti nosil tudi, ko je odhajal v Gameljne na streljanje (zanimivo je, da obtoženi v svoji izjavi na policiji pove, da posebnih oblačil za streljanje na strelišču ni imel, na glavni obravnavi pa je trdil, da je jakno Bugatti nosil, ko je odhajal na strelišče). Na glavni obravnavi je obtoženi tudi trdil, daje na strelišču odšel oblečen za ognjeno črto v prostor kjer se izvaja streljanje, tam se je slekel in bundo (sodišče tukaj opozarja še na eno nedoslednost obtoženčevega zagovora, ko je izrecno uporabil izraz bunda, kar še potrjuje zaključke sodišča, da obtoženi na strelišče gotovo ni hodil le v jakni Bugatti, ki ga sam ves čas imenuje plašč, temveč tudi v drugih vrhnjih oblačilih), jo odložil na polico, ki je cca 1 m od ognjene črte, kjer se strelja, to strelišče je ves čas zasedeno in je po teh policah ogromno delcev, ker se to nič ne čisti. Na tej polici, kamor je odložil plašč, se je zunanjost plašča močno kontaminirala. Na strelišču je izstrelil med 50 in 100 naboji (kar ponovno kaže na neverodostojnost obtoženca, saj je Paunovič pojasnil, da je obtoženi izstrelil največ 50 nabojev), streljal je brez rokavic, z rokami, ki so bile namazane s kremo, je šel v žep in na tej maščobi so se potem, ko je šel z roko, na kateri so bili delci po streljanju, koncentrirali sledovi. Dodatna kontaminacija je bila s tem, ko je z mize pograbil tulce, se oblekel in s takimi rokami šel v žep. V zvezi s tulci je še pojasnil, da je tulce vzel in jih analiziral doma, enkrat pa je prosil Paunoviča, da je iz neke „kante“, kjer je on zbiral tulce, vzel različne tulce, saj so na strelišče hodili od vojske, policije, lovcev, športnih strelcev in je zato prosil Paunoviča, da je tulce vzel iz „kante“, sam pa si jih je natlačil v žep in to odnesel v avto. Jakno je imel za prenos tulcev od strelišča do avta. Kasneje je šel s čistimi namazanimi rokami v žep in se je del delcev ponovno prijelo na roko, sam ima navado, da si z rokami popravlja lase in je na ta način par delcev dobil tudi na čelo.

< nazaj naprej >

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 7. Feb 2020 at 12:59

650 ogledov

Moj pogled na zadevi Novič in Radonjić

Prispevek Matevža Krivica s tem naslovom odpira zelo pomembno temo. Krivic se je skupaj z zainteresirano javnostjo, ki je spremljala ta famozni proces ter skupaj z Novičevo obrambo in njegovo družino dolgo zaman prizadeval, da sodna oblast – vključno z Ustavnim sodiščem dr. Noviča izpusti iz pripora. Vsa sodišča vključno z Ustavnim sodiščem, so namreč takrat serijsko zavračala njegovo izpustitev, z osamljeno svetlo izjemo dr. Klemna Jakliča. Ustavno sodišče je namreč šele po razveljavitvi sodbe na Vrhovnem sodišču, torej post festum, potrdilo njegovo izpustitev. Takrat sva se v ključnih postavkah z Matevžem Krivicem strinjala, danes pa žal ne. Najbolj sporna je zame njegova trditev, da je imel dr. Novič smolo, da je bil ta sodni primer dodeljen sodniku Zvjezdanu Radonjiću. Prepričan sem namreč ravno obratno. O dr. Milku Noviču pišem kot obiskovalec sodne dvorane v kateri se je več let odvijala sodna drama nedolžnega človeka in njegove družine. Zato bom izpostavil nekaj specifičnih okoliščin, ki povedo, zakaj je bil prav dr. Novič določen (določen, ne spoznan) za nadomestnega morilca direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika. Gre najprej za to, da se je dr. Novič ukvarjal s strelstvom in drugič, da je njegovo stanovanje v bloku na Žaucarejevi 12 točno pod stanovanjem Zvonka Hrastarja - sodelavca nekdanje SDV, ki je leta 1988 v procesu proti četverici spremljal v zapor Janeza Janšo. Hrastarjeva žena pa je znana tožilka iz afere Patria. Dr. Novič je bil tako po obeh Hrastarjih, neposredno nadzorovan in po mojem mnenju se je prav v tem stanovanju, eno nadstropje više nad Novičevim, zasnoval scenarij o tem kako za javnost inscenirati nadomestnega morilca. Tretja okoliščina pa je, da je bil dr. Novič v sodnem sporu s Kemijskim inštitutom zaradi kraje njegovega patenta in je bil primeren kot človek ki naj bi imel motiv maščevanja, kar pa so sodni izvedenci vsi po vrsti ovrgli. Vse to seveda tudi Krivic dobro pozna, zato me čudi njegova trditev, da je imel Novič smolo, da mu je sodil sodnik Zvjezdan Radonjić, nič pa se ne vpraša o neverjetno spornih potezah predsednika sodišča Marjana Pogačnika, ki je mirno gledal prekoračitev pooblastil zastopnika oškodovanke odvetnika Mihe Kuniča, ki je hotel postati glavni tožilec v celi zadevi. Tega pa mu sodnik Radonjić ni dopustil, kot tudi ni nasedel taktiki tožilstva za zavlačevanje s ciljem zastaranja zadeve. Za mene je Sodnik Zvjezdan Radonjić najpogumnejši in najučinkovitejši sodnik desetletja. V sojenju dr. Milku Noviču si je upal, kar si drugi niti v sanjah ne upajo. Razkrinkati policijsko mafijski konstrukt in nedopustne pritiske sodne oblasti iz ozadja v povezavi z razkritjem neverjetnih razmer na Kemijskem institutu in centrih odličnosti kjer se ni nagrajevalo znanstveno delo, pač pa so prali denar pridobljen s kriminalnimi posli. Ob tem ko je večina pravnikov prestrašeno molčala se je Radonjič javno izpostavil za pravico in resnico. Postopek proti dr. Milku Noviču je v ključnih elementih izpeljal hitro, natančno in učinkovito in s tem prehitel sodno oblast, ki ga je hotela pred razglasitvijo sodbe onemogočiti in suspendirati. Prehitel jo je za 24 ur. Kljub temu njegova sodba temelji na dokazanih in verodostojnih dejstvih in na zdravi pameti. Njegov doprinos k vladavini prava pa je, spričo pomembnosti primera, edinstven. V sodbi je natančno seciral nevzdržnost sodnega konstrukta, ki je služil predvsem za prikritje pravega morilca. Sodnik Radonjič si zasluži ne le pohvalo, ampak tudi najvišje odlikovanje predsednika države. S pogumnim in poštenim sodnikom namreč stoji in pade sodstvo! S sodstvom pa stoji ali pade pravna država. Brez nje pa ni več države. Smo le plemenska skupnost brezpravnih ljudi in lahka igrača v rokah sodnih uradnikov za prikrivanje zločinov in vsakovrstnih hudodelstev. Vili Kovačič, državljan K.

Fri, 7. Feb 2020 at 12:44

730 ogledov

Proces, kot ga še ni bilo - umor dr. Jamnika bo zgodovinski precedens za naše sodstvo

Približuje se odločanje o pritožbi tožilke Žgajnarjeve na oprostilno sodbo dr. Noviču. Pravico bo v imenu ljudstva delilo višje sodišče v Ljubljani. Po velikih naporih obrambe je senat vendarle nekoliko drugačen od tistega, ki je pred letom dni potrdil krivo sodbo sodnice Špele Koleta. Vendar je sodnica poročevalka Stanka Živic ista. Sreda 12.2.2020 ob 9h se vsekakor pričenja zelo pomemben dan. Zelo pomemben dan bo tako za dr. Noviča kot za celotno slovensko sodstvo. In za vse ljudi, ki jim ni vseeno, da se v Sloveniji brez dokazov obsodijo človeka na 25 let. Višje sodišče bo namreč odločalo o pritožbi na oprostilno sodbo Zvjezdana Radonjića, v kateri je zapisano, da Novič ni kriv in da dokazano ni storil dejanja, ki se mu je pripisalo načrtno. Sodstvo ima edinstveno priložnost popravnega izpita. Ali bo zmoglo pa je seveda drugo vprašanje. Pomembno je tudi, da na sojenje pride čim več ljudi, kajti sojenje je javno. V tem primeru ljudje nismo tako nepomembni kot se zdi. Gre za obsodbo dr. Noviča kot nadomestnega morilca, pravi morilec je že zdavnaj v tujini. So pa naročniki umora doma - v domovini. Te gre iskati med tistimi, ki so bili v prvih vrstah na Jamnikovem pogrebu. Kajti morilci radi hodijo na kraj zločina. Posebno ko je treba s krokodiljimi solzami zakriti podlo dejanje . Nam navadnim ljudem pa ne preostane drugega, kot da pridemo na obravnavo kot javnost, kot pričevalci. Kajti samo resnica nas bo osvobodila, ali kot je že bilo enkrat zapisano s strani številnih očividcev tega procesa: PAMETI JE ZMANJKALO – OSTANE NAM SAMO ŠE JAVNOST. Če bo razplet pozitiven pa bo treba obnoviti še druge procese, v katerih bo treba poiskati in najti resnico in soditi po pravu in pravici. Sodstvo je na zgodovinskem dnu. Ali se bomo od dna odbili, ali pa se bomo kot družba še bolj pogreznili ? Pravosodje je hrbtenica države. Če bo Radonjićeva sodba razveljavljena bo razveljavljena tudi pravica in resnica. Tega si ne zasluži nobeno živo bitje, najmanj pa dr. Novič in starši pokojnega dr. Jamnika. Čas je, da se kot družba odbijemo od najnižjega dna in splavamo na površino ! Vili Kovačič, državljan K.

Mon, 25. Nov 2019 at 22:52