108. Sodišče obtoženčevemu zatrjevanju, da je vedno jakno Bugatti slekel na strelišču in jo je odložil zgolj meter stran od črte, kjer je streljal, ne sledi. Dejstvo je namreč, da je priča Marko Paunovič zaslišan na glavni obravnavi opisal protokol streljanja. Povedal je, da je sam člane strelskega društva sprejel na vratih. Na levi strani je sam stal za šankom v pisarni in mu predal orožje, on je obesil svoje stvari na obešalniku in sta nato šla v prostor. On (torej obtoženi) je obesil svoje stvari na obešalnik ali jih ni, to ne ve. Spomni se, da je obtoženi vedno prihajal v oblačilih kot plašč, jakna, delovalo mu je kot bi bilo iz kašmirja. Pospremil ga je na strelišče, mu dal orožje in strelivo na pult oz. mizo, on je odstreljal svojo seanso, ga poklical, sam je prišel notri, je pobral orožje, sta šla ven in je šel domov. Po celi dolžini je stena z neprebojnimi okni, tako da se lahko skozi gleda vsakega strelca. Priča je tudi narisal skico strelišča (priloga C21). Prav tako je priča povedal, da je prepovedan vnos hrane in pijače na strelišče, obleke morajo pustiti zunaj, nič ni bilo na mizi pred strelcem, samo strelivo in orožje. Sodišče tudi glede na navedeno izpovedbo priče Paunoviča, njegovo skico strelišča (C21) ter fotografije strelišča (A164,165) ne sledi navedbam obtoženca, da je vedno prišel v jakni Bugatti ter jo odložil na notranjo polico meter stran od mesta kjer se je streljalo, saj za takšno odlaganje oblačil ni najti nobenega razumnega razloga. Res je sicer Paunovič povedal, da je obtoženi na strelišče prihajal urejen, v obleki, je pa njegov plašč oz. jakno opisal kot iz kašmiija, jakna Bugatti pa je iz 100 % poliestra, ki pa, kar je splošno znano, tudi malo ni podoben kašmirju. Pa tudi ne glede na navedeno izpovedbo priče o vrsti jakne oz. plašča obtoženca sodišče ugotavlja, da je priča zelo jasno povedal, da je bil vnos stvari (hrana, pijača) na strelišče prepovedan, da so morali obleke pustiti zunaj ter daje bil ob vstopu na strelišče (še pred vstopom v prostor, kjer se strelja) obešalnik, zato ne gre verjeti navajanjem obtoženca, da je svojo jakno odlagal na polici znotraj prostora kjer se strelja. Zunaj je imel namreč obešalnik namenjen odlaganju, polica je bila ozka (kar je razvidno tudi iz fotografije A 164, kjer jo je s puščico označil priča Paunovič), kot ozko jo je opisal tudi obtoženi, navsezadnje pa sodišče tudi sledi navedbam izvedenca Sabliča, da če bi držale navedbe obtoženca o odlaganju jakne v prostoru kjer se strelja, bi morali biti na jakni najdeni še kakšni drugi elementi. Tudi izvedenec Manthei se je začudil dejstvu majhnega števila najdenih GSR delcev v žepih obtoženca, kar prav tako izpodbije zagovor obtoženca o kontaminaciji žepov na način kot ga je zatrjeval sam. Dejstvo pa je tudi, da je obtožencu moralo biti znano, da so roke po streljanju umazane, saj je Paunovič zaslišan v preiskavi pojasnil, da mu je obtoženi razlagal o kremah in lavandi, naslednjič ko je prišel, mu je naredil piling za roke (za odstranjevanje odmrle kože z rok), ko mu je rekel, da ima vse od svinca. Zato tudi glede na obtoženčevo poudarjanje, da ima hipodermijo rok, ni logično, da si rok nikoli po streljanju ni umil. Paunovič je tudi povedal, da se je obtoženi včlanil v klub Dum Dum leta 2012 (to je potrjeno tudi s pristopno izjavo in vlogo za sprejem v članstvo obtoženca z dne 13.1.2012 - priloge A40-A42), lastnega orožja ni imel, zato je streljal s pričinim orožjem, hodil je na strelišče maksimalno štirikrat na leto, vedno je bil lepo oblečen, nikoli ni postrelil več kot 50 nabojev. V letu 2014 je bil na strelišču le v začetku leta, ko je plačal članarino (to pa je potrjeno tudi s potrdilom o vplačilu članarine in pristopno izjavo z dne 8.1.2014 - priloga A39). Priča je tudi potrdil vsebino uradnih zaznamkov in sicer, da je obtoženi dober strelec, ki bi na 25 metrov zadel karkoli, treniral je natančno streljanje na 25 m, streljal je z revolveijem 357 (pred tem je streljal z malokalibrskim orožjem Smith&Wesson model 622), streljal je s štirimi različnimi vrstami orožja, po 50 nabojev na obisk. Potrdil je tudi, da se je z obtoženim pogovarjal o nabavi orožja in bi obtoženi najverjetneje kupil revolver od Paunoviča, ker mu je zaupal. Priča je tudi naštel različne vrste streliv, ki jih uporablja na strelišču in sicer PPU, Sellier Bellot, Topshot, Magtech. Večina jih na strelišču strelja s svojim orožjem, vrst streliva pa je toliko kot je avtomobilskih znamk. Priča je povedal, da mu je obtoženi rekel, da je prišel na strelišče zaradi relaksacije (to pa se sklada z izpovedbo Marjane Novic iz preiskave, da je obtoženca streljanje sproščalo), dopušča možnost, da ga je pri tem vprašal, če bi lahko vzel rabljene tulce, ki bi jih lahko vzel, ker so bili v „kanti“ za smeti. Priča je še povedal, da je obtoženi nazadnje streljal poleti 2013, v letu 2014 ni streljal. Pojasnil je tudi, da sicer izkušen strelec, ki odide na dopust za 14 dni, izgubi 20 % svojih strelskih sposobnosti, vendar pa je streljanje tako kot vožnja s kolesom, ko se ga naučiš, ga znaš. Kar pomeni, da če bi na treningu ustrelil 50 strelov, bi imel od 10 strelov s treningom 80 % rezultat, po enem letu bi imel skoraj polovico slabšega, vendar pa en sam strel še zmeraj zadane vsak, ki zna streljat tja kamor hoče, ko si vzame čas za ta strel, rabi 30 sekund časa, da zadane. Je pa razlika pri streljanju na tarčo na 25 m ali pa na tarčo 0,5 m, saj ti na blizu ni treba pomeriti. Čim dalj je tarča, več časa potrebujemo, da izostrimo tarčo, obtoženi potrebuje za en strel na 25 m cca 10 sekund. Za strel na 1,5 m pa potrebuje sekundo. Sodišče glede na takšna pojasnila Paunoviča, ki mu v celoti sledi (priča je namreč lastnik strelskega kluba in ima torej številne izkušnje s streljanjem) ne dvomi, da je bil obtoženi kljub temu, da je na strelišču nazadnje streljal poleti 2013, v letu 2014 pa na strelišču sploh ni streljal, sposoben ustreliti oškodovanca. Dejstvo je namreč, da strelna razdalja ni bila zelo velika (na rokah oškodovanca so bili namreč tudi najdeni delci streljanja, zato sodišče sledi izvedencu Sabliču, da strelna razdalja ni bila velika), Paunovič pa je pojasnil, da pri tarči, ki je blizu, ni potrebno pomerjanje (tako kot pri tarči na razdalji 25 m), za strel pa se potrebuje sekunda. Smiselno enako je mogoče zaključiti tudi glede na pojasnila Sabliča, ko je zaslišan na glavni obravnavi povedal, da je na strelni razdalji 50 do 80 cm možno zelo enostavno in natančno zadeti, koliko roka zaniha po prvem strelu (gre za t.i. odsun) pa je odvisno od izurjenosti strelca in pripravljenosti strelca na strel. Po predočenju izpovedbe priče Paunoviča, da je obtoženi največkrat streljal z revolverjem 375, je izvedenec Sablič povedal, daje 375 magnum močen revolver, ki ima veliko močnejši odsun od 7,65. Zato sodišče ne dvomi, da je bil obtoženi glede na svoje izkušnje s streljanjem ter glede na krajšo strelno razdaljo brez težav sposoben ustreliti oškodovanca in ne sledi obtoženčevemu navajanju, ko je poudarjal, da se je umor pred Via Bono zgodil v temi, v dežju (kar glede na predhodno obrazložitev ne drži), da sam vidi slabo in ima očala na kratko in dolgo (sodišče ob tem zgolj dodaja, da obtoženi na vseh glavnih obravnavah niti enkrat ni nosil očal) in tam ne moreš čakati pol minute, da se roka umiri in je tako skušal prikazati, da sam ne bi bil sposoben ustreliti oškodovanca. Je pa Paunovič tudi izpodbil zagovor obtoženca, da je streljal večinoma pozimi, priča je namreč povedal, da je nazadnje streljal poleti 2013 (ko brez dvoma ni prišel v jakni Bugatti), prav tako je Paunovič izpodbil zagovor obtoženca, da se nikoli ni zanimal za nakup pištole. Ogledovanje spletnih strani, ki ponujajo v prodajo pištole različnih znamk, je obtoženi obrazlagal z dejstvom, da je sam dr. znanosti in ga tehnika zanima, nikoli pa se ni zanimal za nakup pištole, kar pa je izpodbito z izpovedbo Paunoviča, ki je izrecno povedal, da se je obtoženi pri njem zanimal za nabavo orožja.
109. Glede na navedeno v točkah 105-108 obrazložitve sodišče zaključuje, da je obtoženi svoj zagovor glede najdenih GSR delcev spreminjal, saj je sprva trdil, da so delci v povezavi z brušenjem, s kuhanjem oglja ter izdelovanjem krem, šele po tem, ko so bili znani rezultati analize obtoženčeve jakne Bugatti, pa je v zgodbo o kontaminaciji vpletel prav to jakno, vendar se je njegov zagovor v zvezi s tem (kot je bilo obrazloženo) izkazal za neživljenjskega, nelogičnega, predvsem pa je izpodbit tudi na podlagi dejstva, da so bili delci streljanja najdeni le na jakni Bugatti, ne pa na ostalih dveh jaknah, čeprav obtoženi izrecno ni trdil, da je hodil na strelišče le pozimi in le v tej jakni. Poleg tega pa so bili na jakni najdeni le delci antimon, barij, svinec in kositer v različnih kombinacijah, kar je nelogično glede na zagovor obtoženca, daje streljal s petimi različnimi tipi orožja ter da naj bi se jakna kontaminirala na strelišču na katerega hodijo raznorazni ljudje (policisti, vojaki, športni strelci,..), ki večinoma uporabljajo svoje strelivo, obstaja pa veliko različnih vrst streliva. Prav tako je bil izpodbit zagovor obtoženca o prenašanju tulcev v žepih jakne glede na elementno sestavo delcev, ki so bili najdeni v žepih, ter majhno število najdenih delcev v žepih. Ugotovljeno je bilo tudi, da obtoženi ni streljal najmanj eno leto pred umorom. Na podlagi izpovedbe Paunoviča pa sodišče brez dvoma tudi zaključuje, da je obtoženi dober strelec ter da se je zanimal za nakup orožja.
