183. Glede položaja strelca in žrtve iz pisnega mnenja izhaja, da se načeloma na podlagi poškodb in strelnih kanalov lahko določi smer iz katere so izstrelki zadeli glavo oškodovanca. Ker se glava načeloma premika hitro in v več smereh, se lahko iz smeri streljanja določi le relativna smer streljanja. Vzajemnega položaja strelca in oškodovanca se ne da določiti. Strelec, ki stoji pred oškodovancem frontalno, lahko slednjega brez težav ustreli v zatilje, če žrtev hitro s telesom obrne glavo. Enako velja tudi za premike kot npr. sklanjanje vstran s katerim pri vodoravnem strelu brez težav lahko nastane smer streljanja, ki v glavi jasno raste ali pada. Brez težav si je mogoče zamisliti, da vzorec, ki je bil najden v konkretnem primeru, nastane pri odvračanju glave in zgornjega dela telesa ob zaznavi grožnje. To bi se skladalo tudi s strani dr. Zupanca ugotovljenim vrstnim redom streljanja (slika na list. št. 3406). Vendar je to le ena izmed možnosti. Tudi na glavni obravnavi je izvedenec vztrajal pri tem, da se ne da z gotovostjo določiti kako sta stala strelec in oškodovanec v trenutku streljanja glede na dejstvo, da je glava gibljiv del telesa in da sta oba izstrelka ostala v glavi oškodovanca. Možno bi bilo, da bi strelec stal pred oškodovancem in bi oškodovanec zaznal ogroženost in bi se obrnil stran. Druga varianta bi bila, da oškodovanec strelca sploh ni zaznal, ker je stal strelec na njegovi levi strani. Po predočenju izvedenskega mnenja izvedenca Sabliča z dne 5.5.2015, stran 4, slika 1 in z dne 18.11.2015 (iz katerega izhaja „Se vedno vztrajam, da je edini mogoč, normalen ali najverjetnejši način streljanja takšen, kot sem ga opisal“) je izvedenec Manthei povedal, da na skici vidi samo eno od različnih možnosti, saj sta glava in zgornji del telesa zelo gibljivi. V zvezi s strelno razdaljo izvedenec Manthei v pisnem mnenju pojasnjuje, da se razdalja med ustjem orožja in obstreljevano površino ponavadi določi preko nanosov vidnih in nevidnih ostankov streljanja na najvišje zadeti površini. V konkretnem primeru ni opisano nobeno pokrivalo glave in to tudi ne izhaja iz fotografij, zato je potrebno izhajati iz strelov v nepokrito glavo. Vendar so na slikah, ki prikazujejo oškodovanca, razpoznavne sledi odtekanja krvi, ki se deloma abruptno zaključijo nad poškodbo pri vstopu naboja (slika na list. št. 3407) in je bil predel rane očitno očiščen v okviru izvedene medicinske oskrbe. Na slikah, ki prikazujejo začetek izvedbe obdukcije (slika na list. št. 3408), niso razvidni nanosi krvi v predelu strelnih poškodb, zato je bilo očitno opravljeno nadaljnje čiščenje kože na glavi. Glede na navedeno je potrebno ob ocenjevanju razdalje streljanja upoštevati, da so bili delci smodnika, ki so se morda držali površine ali ostanki streljanja s tem čiščenjem odstranjeni. Prodrli delci smodnika ali jasno vidni trajni črni nanosi delcev izstrelka pa niso razvidni ali opisani. Na podlagi predložene dokumentacije je zato mogoče izključiti samo strel iz največje (neposredne) bližine, ki tudi po čiščenju pušča jasno vidne temne nanose sledi izstrelka ali prodora smodnika. Streli z večje razdalje - po njihovi grobi oceni in brez poznavanja uporabljenega orožja - približno več kot 10 cm so brez težav možni. V primeru uporabe dušilca se lahko strelna razdalja v odvisnosti od njegove konstrukcije zmanjša na nekaj centimetrov. V primeru dodatnih informacij (npr. rezultatov površinske hemografske preiskave obstreljevane kože) bi se takšna ocena lahko spremenila. Tudi na glavni obravnavi je izvedenec Manthei povedal, da v dokumentaciji ni opisov o površinski razporejenosti delcev streljanja, zato pride do zaključka, da je šlo za streljanje na razdalji 10 cm ali več. Na slikah se vidi, da so bile rane očiščene v okviru oskrbovanja rane, zato obstaja možnost, da so bili delci streljanja s tem odstranjeni. Lahko samo reče, da ni bilo streljano na razdalji kjer se pojavljajo temni črni nanosi, zato je njegov zaključek, daje bilo streljano z minimalne razdalje 10 cm.

184. Glede možnosti kontaminacije rok in las obtoženca iz jakne je izvedenec v pisnem mnenju pojasnil, da jakna, ki naj bi bila v bližini strelca odložena na strelišču in v katere žepih naj bi se nahajali uporabljeni tulci po izstrelitvi, načeloma pride v poštev kot vir sledi streljanja. Odgovora na vprašanje ali in koliko delcev sledov streljanja se z uporabo v časovnem obdobju enega leta zopet izgubi, se po njihovem mnenju ne da izpeljati tako, da bi ta imel dokazno moč. Niti izvirna kontaminacija (količina in nahajališče nanešenih sledov streljanja) niti uporaba kot taka (izguba nanosov sledov streljanja) se ne morejo ugotoviti razumljivo tako, da bi se lahko reproducirali. Zato tudi ni mogoče izključiti, da iz jakne, ki je kontaminirana z ostanki streljanja, ti ostanki pridejo na roke in v posledici na lase. Število najdenih delcev v žepih (2 kategorije B in 8 kategorije C) daje podlago za zaključek, da kontaminacija ne izvira iz žepov temveč prej iz zunanjih površin na katerih so bili delci. Gebhartova na podlagi izvedene analize in ocene sledov streljanja domneva, da ostanki streljanja na jakni izvirajo iz različnih virov sledi izstrelkov (vrst streliva). Kot razlog lahko po eni strani pride v poštev t.i. memory efekt (torej preostanek različnih vrst sledi izstrelkov v določenem orožju), po drugi strani pa je lahko tudi opisani scenarij na strelišču ali drugače neznana kontaminacija vzrok za različne vrste sledi izstrelkov. Možna je torej kontaminacija na način, ki jo je opisal obtoženi, brez težav pa so možni tudi zgoraj opisani načini kontaminacije. Na glavni obravnavi je izvedenec Manthei še natančneje razložil kaj je memory efekt. Povedal je, da je v konkretnem primeru najdeni tulec izvorna informacija, saj nimamo orožja in nimamo nobenih ostankov streljanja iz cevi. Namreč delci, ki izvirajo iz cevi, so najbolj izvorni, najboljši. Po streljanju namreč nastaja memory efekt. Če najprej streljamo z eno vrsto municije in takoj za tem z drugo vrsto municije, potem imamo v cevi določeno mešanico in sicer ostanke prve municije in ostanke druge municije. V tulcu pa do tega mešanja ne pride. Ker imamo v konkretnem primeru le tulec, ne moremo vedeti ali je lahko podan memory efekt. V tulcu so bili najdeni elementi antimon, barij, svinec, kositer, na rokah pa so bili najdeni 4 delci ostankov streljanja (kategorija B) v sestavi antimon, barij, svinec in barij, svinec, kositer, ni pa bil najden noben delec, ki bi imel vse štiri sestavine. Povedal je tudi, da so strelišča popolnoma kontaminirana z ostanki streljanja, prav tako na zaprtih streliščih delci lebdijo v zraku in se posedajo. Na vprašanje kako lahko glede na zagovor obtoženca, da je v žepih jakne prenašal uporabljene tulce, ki jih je jemal iz vedra, pojasni dejstvo, da sta bila v žepu najdena samo dva delca kategorije B, na jakni pa bistveno več delcev, v žepih pa se delci zadržijo dlje kot na odprtem, je izvedenec odgovoril, da je to tudi njega začudilo in za to nima pojasnila. Če bi bili v žepih hranjeni tulci, bi bilo pričakovati več ostankov.

185. V zvezi z vplivom krem na roke je izvedenec Manthei navedel, da ta vpliv temelji na lastnih izkušnjah ob vrsti poizkusov v zvezi s preteklim primerom, ko je približno 30 oseb z različnim načinom držanja streljalo s pištolo s kalibrom 7,65 mm Browning. Poskusi so bili opravljeni zgodaj zjutraj takoj po prihodu testirancev v BDKU. Pri tem so ugotavljali stanje nege rok pred streljanjem in so med drugim spraševali tudi ali so bile roke namazane s kremo. Pri osebah, ki so imele roke namazane s kremo, se v primeijavi z drugimi osebami niso pokazale pomembne razlike glede nanosov sledi izstrelkov po strelih. Drugih informacij o vplivu kreme za roke pa nimajo.

186. Tudi po predočenju določenih delov mnenja izvedenca Sabliča je izvedenec Manthei vztrajal pri svojem mnenju in povedal, da ostaja odprto vprašanje kontaminacije, da obstaja hipoteza, da je bila jakna puščena nekje na strelišču in v takem primeru lahko pride do kontaminacije, poleg tega je dr. Gebhart ugotovila, da so na jakni naneseni delci iz različnih municij, k temu pa je potrebno upoštevati še memory efekt.

187. Sodišče v celoti sledi ugotovitvam izvedenca Mantheia, saj je izvedenec za balistiko že skoraj tri desetletja in so zato njegovo znanje in izkušnje nedvomno obsežni. Mnenje je prepričljivo pojasnil tudi zaslišan na glavni obravnavi. Sodišče ugotavlja, da izvedenec Manthei enako kot Sablič dopušča možnost obstoja GSR delcev na rokah zaradi streljanja tudi 23 ur po streljanju, enako navaja, da večji delci za razliko od manjših prej odpadejo s površine, enako je tudi ugotovil, da ni šlo za strel iz neposredne bližine ter da kontaminacija ne izvira iz žepov. Res sicer izvedenec Manthei dopušča tudi možnost kontaminacije jakne na način kot ga zatrjuje obtoženi, vendar bo v nadaljevanju še pojasnjeno, zakaj sodišče z gotovostjo ugotavlja, da so delci GSR najdeni na obtožencu in njegovi jakni posledica streljanja na oškodovanca kritičnega večera in ne posledica kontaminacije jakne na strelišču.

< nazaj    naprej >