193. Tako izvedenec Sablič kot izvedenec Manthei sta svoje mnenje gradila na podlagi ugotovitev NFL-ja oz. ugotovitev izvedenke Gebhartove. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, sta tako Ceketova kot Gebhartova ugotovili enako elementno sestavo GSR delcev analiziranega tulca najdenega na kraju kaznivega dejanja. Prav tako sta obe ugotovili enako elementno sestavo GSR delčkov najdenih na rokah in laseh obtoženca, torej, da so bili najdeni dvo ali trokomponentni delci v različnih kombinacijah elementov antimon, barij, svinec in kositer na rokah in pa en štirikomponentni delec na laseh. Med njunima ugotovitvama sicer prihaja do razlik v številu najdenih delcev na rokah in laseh, vendar so razlike minimalne, zakaj do njih pride, je pojasnila Gebhartova (posledica nastavitev na napravah), te razlike pa ne vplivajo na končni rezultat in zato nimajo nobenega vpliva na zaključke sodišča. Ne glede na to, da Gebhartova najdenega GSR delca na laseh ni uvrstila v njihovo kategorijo A, je povedala, daje delček vseboval vse 4 elemente. Prav tako do bistvenih razlik med ugotovitvami Ceketove in Gebhartove ni prišlo pri ocenjevanju analiziranih vzorcev pobranih iz jakne Bugatti. Minimalne razlike so bile ponovno le v številu najdenih delcev, sta pa tako Ceketova kot Gebhartova na jakni ugotovili 3 štirikomponentne delce, vse te tri delce pa je Gebhartova uvrstila v kategorijo A. Tako Ceketova kot Gebhartova sta pojasnili, da je streljanje naključen proces, pri katerem nastanejo vse kategorije delcev (torej dvo, tro in štirikomponentni), razmeija med elementi pa so tudi naključna. Izvedenka Gebhartova je kljub takšnim pojasnilom opravila tudi kvantitativno analizo najdenih delcev in prišla do zaključka, da številnost delcev izstrelkov ugotovljenih na jakni v veliki meri govori v prid tezi, da delci izvirajo iz različnih vrst streliva. Sodišče sledi ugotovitvam Gebhartove, da delci tombaka gotovo ne izvirajo iz tulca najdenega na kraju kaznivega dejanja ter ugotovitvam Ceketove, da delci lahko pripadajo tudi drugim tulcem, vendar istovrstnim kot na kraju streljanja oz. drugim, ki imajo enake komponente v inicialki naboja, vendar pa takšna ugotovitev obtoženca ne more ekskulpirati, saj je jasno, da je bil oškodovanec ustreljen z dvema nabojema, zato je povsem mogoče, da so najdeni delci povezani tudi z drugim nabojem, katerega tulec ni bil nikoli najden ali pa so posledica t.i. memory efekta. Bistveno je, da so bile na obtožencu in njegovi jakni najdene karakteristične sledi streljanja, torej GSR delci, ki so enake elementne sestave (v različnih kombinacijah dvo, tro ali štirikomponentnih) kot delci v tulcu iz kraja kaznivega dejanja. Navsezadnje tudi izvedenec Manthei, ki je svoje mnenje izdelal na podlagi ugotovitev izvedenke Gebhart, ne izključuje obtoženca kot možnega strelca. Sodišče v celoti sledi ugotovitvam Gebhartove in Mantheia, je pa seveda njuno mnenje v katerem zaključujeta, da ni mogoče ne potrditi ne izključiti, daje obtoženi streljal, potrebno ocenjevati v povezavi z vsemi izvedenimi dokazi. Dejstvo je namreč: 1. da se obtoženi ni sprijaznil z odpustitvijo iz KI in je imel do oškodovanca osebno zamero, 2. da za kritični čas alibija nima, 3. da je svoj zagovor v podrobnostih spreminjal in ga prilagajal izvedenim dokazom, predvsem pa se je njegov zagovor, da je bil doma pred računalnikom, izkazal za neresničnega, 4. da je imel obtoženi dovolj časa za prihod na kraj kaznivega dejanja, 5. da je iz posnetkov mogoče nedvomno sklepati, daje bil storilec prav kolesar, 6. da je obtoženi svoje kolo čistil pet dni po umoru, njegov zagovor v zvezi z razlogi za čiščenje pa se je izkazal za neverodostojnega, 7. da je bil obtožencev telefon ob 20:06 uri kritičnega večera priklopljen na bazno postajo, ki pokriva kraj kaznivega dejanja, ob 19:36 uri (torej dve do tri minute pred umorom) pa se obtoženi na klic Grecsa ni javil (ponovno pa seje njegov zagovor v zvezi s pojasnjevanjem razlogov za to izkazal za neprepričljivega), 8. da je obtoženi skušal Oražma v ZPKZ Ljubljana prepričati, da priča v njegovo korist, 9. da je obtoženi Farkašu v letu 2014 dvakrat povedal o svojem seznamu za fentanje, na katerem je bil tudi oškodovanec, in mu povedal, daje že vse pripravljeno, 10. da je obtoženi le mesec in pol pred umorom na internetu iskal besede s ključno besedo riffle gun, 11. da je obtožencu v mesecu oktobru potekla pogodba za določen čas na FKKT, 12. da je obtoženi kratek čas pred umorom izgubil delovnopravni spor s KI na vseh možnih instancah, 13. da se je obtoženi pri Paunoviču zanimal za nakup pištole, prav tako si je ogledoval spletne strani, ki ponujajo v prodajo pištole različnih znamk 14. da obtoženi kritičnega večera kljub vedenju, da je na zabavi, na kateri je bila njegova žena, prišlo do streljanja, žene sploh ni poklical in se prepričal, če je z njo vse v redu, 15. da se je žena ob prihodu domov oddahnila, ko je bil obtožencev avto parkiran na istem mestu, obenem pa je obtoženca po prihodu domov tudi takoj vprašala kje je bil, 16. da je obtoženi ob prihodu svoje žene že vedel, da je bil Jamnik ustreljen in rekel, da je to iskal, 17. da je obtoženi kritičnega večera na internetu intenzivno spremljal novice o streljanju tudi še po tistem, ko je žena že prišla domov in ga je iz prve roke seznanila z dogodki na zabavi, 18. da so bili na obtoženčevih rokah, laseh in jakni najdeni GSR delci z enako elementno sestavo kot v tulcu iz kraja kaznivega dejanja, pri tem pa sodišče njegovemu zagovoru o kontaminaciji jakne na strelišču ne sledi. Glede na vse navedeno je torej potrebno ocenjevati tudi izvedenska mnenja v zvezi z možnostjo kontaminacije. Sodišče je že v točkah 105-109 obrazložitve navedlo razloge zakaj ne sledi spremenjenemu zagovoru obtoženca v zvezi s kontaminacijo jakne na strelišču. Dejstvo je namreč, da je obtoženi na strelišču streljal nazadnje več kot eno leto pred umorom, dejstvo je, da ni streljal le pozimi in prav tako ni trdil, da bi imel vedno s seboj na strelišču jakno Bugatti. GSR delci pa so bili najdeni le na jakni Bugatti, ne pa tudi na ostalih dveh zaseženih jaknah. Sodišče sicer sledi pojasnilom tako Sabliča kot Manthaia, da obstaja možnost kontaminacije oblačil na strelišču, da obstaja tudi možnost večkratne kontaminacije, vendar pa sodišče glede na vse izvedene dokaze ter predvsem neprepričljiv zagovor obtoženca zaključuje, da najdeni GSR delci na jakni obtoženca ter njegovih rokah in laseh niso posledica kontaminacije na strelišču temveč posledica streljanja na oškodovanca kritičnega večera. Kljub dejstvu, da so bili na jakni najdeni tudi delci tombaka, pa poleg antimona, barija, svinca in kositra, niso bili najdeni nobeni drugi glavni elementi, ki bi morali biti po prepričanju sodišča najdeni, če bi kontaminacija jakne dejansko izhajala iz strelišča. Res je strelivo S&B eno najpogostejših streliv kot sta poudarila oba nemška izvedenca, vendar pa ne gre za edino strelivo, poleg tega pa obstajajo tudi različna S&B streliva, kar je pojasnil tudi Maštruko. Kositer, ki se pojavlja kot četrti element, pa je značilen ravno za strelivo, ki je bilo uporabljeno pri umoru oškodovanca. Tudi priča Paunovič je pojasnil, da na strelišču uporablja različne vrste streliv in sicer PPU, S&B, Topshot, Magtech, prav tako je povedal, da jih večina na strelišču strelja s svojim orožjem, vrst streliva pa je toliko kot je avtomobilskih znamk. Obtoženi je prav tako povedal, da so na strelišče hodili od vojske, policije, lovcev, športnih strelcev, sam pa je streljal s petimi različnimi vrstami orožja, zato je povsem logičen in prepričljiv zaključek Sabliča, da bi bili na obtoženčevi jakni, če bi držal njegov zagovor, zagotovo najdeni tudi kakšni drugi elementi. Enako pa velja tudi za delce najdene v žepih obtoženca. Tudi v njih se namreč pojavljajo le GSR delci v kombinaciji štirih elementov, pa še to ni šlo za veliko število delcev, zato ne gre slediti zagovoru obtoženca o prenašanju različnih tulcev v žepih. To izključuje Sablič, prav tako pa smiselno tudi Manthei, ko je na glavni obravnavi pojasnil, da bi v žepih pričakoval večje število GSR delcev, daje tudi to njega začudilo in za to nima pojasnila. Poleg tega je logično in prepričljivo pojasnilo Sabliča, da obtoženčevemu zagovoru o kontaminaciji ni mogoče slediti tudi na podlagi dejstva, da so bili na jakni najdeni tudi večji (npr. 6 mikronski) delci, saj tudi Manthei potrjuje, da večji delci odpadejo prej. Takšni delci pa gotovo ne bi bili najdeni več kot eno leto po streljanju. Glede na navedeno sodišče sledi oceni izvedenca Sabliča, da kontaminacija, kot jo zatrjuje obtoženi (torej da je do primarne kontaminacije jakne prišlo na strelišču, nadaljnje kontaminacije pa izvirajo iz jakne) praktično ni mogoča. Dejstvo je, da obtoženi 17.12.2014, ko so mu bili vzeti vzorci, ni bil aretiran, prav tako ga niso prevažali v policijskem avtomobilu, zato te možnosti kontaminacije odpadejo. Možna je sicer kontaminacija obtoženčevih rok in las direktno iz njegove jakne Bugatti, vendar tudi ta okoliščina v ničemer ne more razbremeniti obtoženca, saj je njegov zagovor o kontaminaciji jakne na strelišču izpodbit. Da pa do kontaminacije ne prihaja kar vsepovprek kot je skušala prikazati obramba, sodišče zaključuje tudi na podlagi dejstva, da so bili GSR delci najdeni le na jakni Bugatti, ne pa tudi na ostalih dveh zaseženih jaknah. Iz fotografije iz opravljene hišne preiskave (priloga A125) je namreč jasno razvidno, da so vse tri jakne pred zasegom visele na kljukicah za oblačila tesno ena zraven druge in so se dotikale ter prekrivale, pa kljub temu GSR delci niso bili najdeni na preostalih dveh jaknah. Tudi na ključu, ki je bil najden v žepu jakne Bugatti in poslan v analizo, niso bili najdeni nobeni GSR delci. To še dodatno pritrjuje zaključkom izvedenca Sabliča, da večkratna kontaminacija ni tako pogosta.

< nazaj    naprej >